Zakaj se bojimo holesterola? (1. del)

Čas branja: 4 minute

Holesterol in lov na čarovnice

Holesterol je maščobna molekula. Majhna in sila pomembna. Pravzaprav je tako pomembna, da brez nje življenje, kot ga poznamo, ne bi bilo možno. Je osnovni gradnik vsega živega. Je opeka v naši hiši.

Kako je torej možno, da imamo tako popačeno sliko? Kako je možno, da se nam ob besedi holesterol naježi koža? Kako je možno, da se ga za vsako ceno poskušamo znebiti? Od kod nam ideja, da maši žile in povzroča smrt?

Da bi lažje razumeli, kako je do tega prišlo, je potrebno spoznati ozadje in tok dogodkov, ki so privedli do ene največjih zdravstvenih zmot 21. stoletja.

Človek nikoli ni bil preveč dober v kritičnem razmišljanju. Miselni proces je nekaj kar zahteva napor. Podobno kot postavno telo zahteva telovadbo in odrekanje. Narava možganov je taka, da bodo iskali najlažjo pot. Ustvarjali bodo logične sklepe, ki niso nujno najboljši. Hitre in enostavne rešitve so bile od nekdaj prioriteta za naš centralni nadzorni organ.

Holesterol je postal dežurni krivec za vse tegobe človeštva. Kronične bolezni: sladkorna bolezen tipa 2, srčni infarkti, možganska kap, povišan krvni tlak, debelost in mnoge druge. Seznam dnevno dobiva nove člane.

Ancel Keys in holesterolska hipoteza

V sredini prejšnjega stoletja je živela oseba po imenu Ancel B. Keys. Bil je znanstvenik povprečnega kova. Njegovo področje znanja je bila fiziologija človeka.

Imel je vse lastnosti, da postane vplivna osebnost: velik ego, retorične spretnosti, nepopustljivost in agresivnost v pristopu. Maščevalnost je bila njegova šibka točka. 

Sredina prejšnjega stoletja je bila prav tako čas, ko so v Ameriki in drugod po svetu pričeli opažati znaten porast srčno-žilnih obolenj. Pika na i je bil srčni infarkt predsednika ZDA D.D. Eisenhowerja. Narod je bil ranljiv in potrebne so bile hitre rešitve. 

Keys je težavo videl v maščobah.  Natančneje v živalskih nasičenih maščobah. Sklepe je povlekel iz večih koncev: 

a) v živalskih poskusih na kuncih so v stenah arterij našli holesterol. Torej holesterol mora povzročati aterosklerozo. Vsaj tako je Keys sklepal.

b) ljudje ob mediteranu imajo nizko raven srčno-žilnih obolenj. Ti ljudje jedo malo živalskih maščob. “Spregledal” je dejstvo, da je bilo to obdobje po 2. svetovni vojni. Čas vsesplošnega pomanjkanja hrane.

c) glavni vir holesterola v naravi so živila živalskega izvora. Povezava je bila očitna. Vsaj tako je bilo mnenje Keys-a.

Vsak dober znanstvenik sledi zlatemu pravilu in sicer, da moraš v lastno hipotezo vedno podvomiti. Poiskati je potrebno možne vzroke zakaj bi bila napačna ali kakšne so njene pomanjkljivosti. Na tak način imamo varovalko, da zmanjšamo tveganje napačnih zaključkov.

Rak rana Ancel Keys-a je bila frustracija zaradi posmeha znanstvene skupnosti, da nasičene maščobe povzročajo epidemijo srčno-žilnih bolezni. Z veliko vztrajnosti in odlične manipulacije statističnih podatkov mu je na koncu vendarle uspelo. Raziskava “Sedmih narodov” je bila prelomnica, ki bi naj pokazala nedvomno povezavo. Neomenjeno je ostalo dejstvo, da narodi, ki so jedli hrano bogato z maščobami npr. Švica, Jugoslavija in Nizozemska, so bili črtani s seznama proučevanih skupin. Takšnih držav je bilo kar 15 od skupno 22 opazovanih. Za pozornega bralca je to velika rdeča zastava.

Ideološko prepričanje, kot ga poznamo pri verskem fanatizmu, je poskrbelo, da so bili vsi dvomi agresivno utišani in morebitni uporniški umi zatrti v kali. Keys je okrog sebe ustbaril ekipo enako mislečih, ki so pričeli širiti svoja napol verska prepričanja o holesterolu.

“Ne glede na to ali je holesterol ipd. vpleten ali ne, je treba sklepati, da je prehranska maščoba nekako povezana s porastom srčno-žilnih bolezni.”

Ancel Keys

Uporabljal je zavidljive tehnike medijske propagande, ki jih doslej v znanosti niso poznali. Izkrivljanje resnice in samovoljna interpretacija rezultatov sta postregla na pladnju jasen odgovor – krive so nasičene maščobe!

Zanimivo je, da vse do danes, skupnost in nasledniki Keysove hipoteze niso uspeli dokazati svoj prav.  Vsi poskusi, da bi dokazali vzročnost in povezavo med holesterolom (nasičenimi maščobami) ter srčno-žilnimi boleznimi, so se izjalovili. Vse omembe vredne raziskave so dokazale prav nasprotno – dieta bogata z nasičenimi maščobami in holesterolom izboljšuje zdravje in kvaliteto življenja posameznika.

Dolge lovke politike

Politika, splošno znana po črednem nagonu in nizki ravni kritičnega razmišljanja, je z veseljem pograbila najbolj enostaven odgovor.  Namreč potrebna je bila hitra rešitev. Raziskave, ki so porajale dvom v teorijo o holesterolu, so tako počasi tonile v pozabo. Obveljalo je pravilo močnejšega. 

Pričelo se je obdobje vsesplošne vojne zoper živalske maščobe. Njen duhovni vodja je postal Ancel B. Keys. Svoje argumente je znal odlično tržiti. Nasprotnike je neusmiljeno izpostavljal, verbalno napadal in z njimi javno obračunaval. 

In kje smo danes? Skoraj šestdeset let kasneje? 

Prehrambena piramida, ki izpostavlja pomembnost ogljikovih hidratov (žitaric) in bogokletnost nasičenih živalskih maščob, je danes najširše koriščena prehrambena shema zahodne civilizacije. 

Kakšne so posledice tovrstne prehrane na zdravje ljudi in kakšna je vloga holesterola v organizmu sledi kmalu. 

Želiš izvedeti več? Potem preberi nadaljevanje, ki ga najdeš tukaj: Holesterol – vloga, miti in resnica (2.del)

U.M.