Holesterol – vloga, miti in resnica (2.del)
Veliko je nasprotujočih si podatkov. Kaj je resnica? Kaj je mit? Obstajajo debele mastne laži? Vloga, miti in resnica. Kako dobro poznaš hrano, ki jo ješ?
V prejšnjem prispevku smo spoznali ozadje, ki je privedlo do vsesplošne vojne zoper maščobe. Kako so postale javna sramota. Kdo so bili protagonisti križarske vojne in kako malo je potrebno, da se jeziček na tehtnici prevesi v napačno smer.
Družba popolnih postav in čednih obrazov. Vsak, ki ne ustreza opisu na embalaži, je hitro ožigosan. To je naša dediščina preteklih desetletij gonje proti holesterolu.
Veliko težav, ki jih danes imamo z zdravjem je neposredno povezanih z načinom življenja in s prehrano, ki jo uživamo.
Visok delež rastlinskih olj( sončnično, sojino, repično, solatno…) je v naših jedilnikih neizogibna resničnost. Slabo jih poznamo. Naša slika o njihovih blagodejnih učinkih na telo je popolnoma napačna.
Sodobni mehanizem pridelave hrane vključuje rastlinska olja v vseh korakih proizvodnje. Očiten vir je seveda nakup deset litrske plastenke sončničnega olja za potreba cvrtja. Težava nastane, ko njihov vnos poskusimo omejiti. Težko je. Skrivajo se povsod – čokolada, posušeno sadje, margarina, kruh, sladoled, zlate kroglice, testenine,…. Seznam je neskončen.
Na meji smešnega je kako lahkomiselno uživamo rastlinska olja. V istem hipu, brez pomisleka, takoj obsodimo vsakršen poskus uporabe svinjske masti. Koliko ljudi pa poznate, ki za kuho koristijo živalsko mast in maslo(ne margarino)?
Vsaka družba se le s težavo prebija do resnice. Pogosto je neprijetna in v nasprotju z globoko zasidranimi prepričanji. Burna čustva so neizogibna.
Zadnja leta gonja proti maščobam rahlo pojenja. Daleč od tega, da je bitka končana. Trajalo bo še desetletja, preden bomo uvideli škodo, ki smo jo naredili nam in našim otrokom. Strah ostaja.
Preden pogledamo najpogostejše in globoko zasidrane mite, bomo spoznali, kaj holesterol v resnici je in zakaj brez njega ne gre.
Holesterol v telesu – vloga in pomen:
- holesterol proizvaja vsaka celica v organizmu
- 30 % celične membrane je zgrajeno iz holesterola (celična membrana je kot zid in okna na hiši. Omogoča, da notranje okolje nemoteno deluje.)
- povprečen odrasel moški za potrebe nemotenega delovanja vsak dan potrebuje en gram holesterola
- skupna količina holesterola v odraslem telesu je približno 25 gramov (enako zvrhana jedilna žlica)
- je ključna sestavina za popravilo poškodb v telesu (rane, poškodovane stene žil, zlomi, infekcije, vnetja,… Je gradbenik, rešilec in gasilec. Pomaga krpati nastalo škodo in vzpostaviti prvotno stanje.)
- številni hormoni so zgrajeni iz holesterola – testosteron (moški spolni hormon; ni testosterona, ni moškega), estrogen (ženski spolni hormon), progesteron (hormon ključen za nosečnost), kortikoidni hormoni (stresni hormon; življenjsko pomemben za uspešno obvladovanje stresa)
- osnovni gradnik vitamina D je holesterol (vitamin s tisoč in eno nalogo)
- holesterol je ključen za nemoteno delovanje možganov in živčnega sistema (20 % vsega holesterola v telesu je v možganih)
- glavni gradnik kemične spojine serotonina, ki je ključen za dobro počutje, je grajen iz holesterola.
- pomanjkanje holesterola je tesno povezano s pojavnostjo depresije
- holesterol je močan antioksidant, ki telo ščiti pred prostimi radikali in posledično rakavimi obolenji
- LDL holesterol ali “slab holesterol” pomembno ščiti organizem pred okužbami
Zdaj pa k mitom.
Miti o holesterolu
MIT: ljudje z visoko ravnjo holesterola v krvi imajo večje tveganje za srčno žilna obolenja.
RESNICA: mladi in srednje stari moški, z vrednostmi skupnega holesterola več kot 350 mg/dl( 9 mmol/l), imajo rahlo povečano tveganje za srčno žilna obolenja. Tisti, ki imajo raven tik pod 9 mmol/l, ni bistvene razlike v odnosu do moških z nizko ravnjo holesterola. Starejši moški in ženske vseh starostnih skupin, ki imajo povišan holesterol, imajo daljšo pričakovano življenjsko dobo in boljše splošno zdravje.
MIT: holesterol in nasičene maščobe mašijo krvne žile (arterije).
RESNICA: v žilnih plakih je zelo malo nasičenih maščob. Večji del so sestavljeni iz kalcijevih oblog (po zgradbi podobni strukturi apnenca) in nenasičenih maščob (glavni vir rastlinska olja).
MIT: uživanje hrane bogate z maščobami in holesterolom povzroči dvig holesterola v krvi. Posledično poveča tveganje za srčno žilna obolenja.
RESNICA: ni nobenih znanstvenih dokazov, da uživanje živalskih maščob ali hrane bogate s holesterolom kakorkoli poveča tveganje za srčno žilna obolenja. Zanimiva je povezava med zmanjšanim uživanjem živalskih maščob/holesterola in porastom srčno žilnih obolenj.
MIT: zdravila, ki znižujejo holesterol (statini), so rešila mnoga življenja.
RESNICA: v dveh velikih študijah, ki sta vključevale več kot 10.000 posameznikov, uporaba teh zdravil v nobenem pogledu ni izboljšala kakovosti in življenjske dobe osebka.
MIT: uživanje jajc in mastnega mesa dviguje krvne vrednosti holesterola.
RESNICA: Osemdeset odstotkov vsega holesterola v telesu proizvedejo jetra. Popolnoma neodvisno od zaužite hrane. Zanimivo je, da najbolj negativen vpliv na maščobno sestavo krvi ima tipična zahodna dieta, ki temelji na ogljikovih hidratih. Vzroke za to gre iskati v motnjah delovanja jeter, ki izhajajo iz preobremenitve.
