Rastlinska olja – volk oblečen v ovco (2.del)

Velike spremembe se pričnejo z majhnimi koraki.

Organizem ima dva ključna vira energije – maščobe in ogljikove hidrate. Sodoben človek prve pridobiva z uživanjem živalskih in rastlinskih maščob, druge pa pretežno z žitaricami in žitnimi izdelki.

V družbi je negativno mnenje o živalskih maščobah globoko zasidrano. Zato so za večino prebivalstva glavni vir energije žitarice in rastlinske maščobe.

Razumeti je potrebno, da v naravi obe hranili – maščobe in ogljikove hidrate v enem živilu redko najdemo (npr. želod, žir, mleko). Hrana, ki vsebuje oboje v visokih deležih, vzpodbudi apetit in pospešeno pridobivanje telesne mase. Telo postane odvisno. V organizmu sprožijo mehanizme, ki privedejo do prenažiranja. Narava nič ne prepusti naključju. Debeljenje zagotovi živalim preživetje v manj ugodnih letnih časih. Sodobna visoko procesirana hrana ugrabi pradavne mehanizme našega telesa. Nekaj, kar je nekoč zagotavljalo preživetje je postalo Ahilova peta družbe. Jemo, kot bi bila zima vsak dan pred vrati.

Procesirana hrana ponudi bežno potešitev lakote. Ne glede na količino in število obrokov se potreba po novem obroku vrne. Znova in znova. Prehrambena industrija ponuja “prazne kalorije”. Tako imenujemo hrano, ki je energetsko bogata, a hranilno prazna. Sodobna živila nudijo nesramno bogato izbiro in obilico kalorij, a zelo osiromašeno hranilnost. Telo strada v izobilju. Splošno pomanjkanje vitaminov, mineralov, esencialnih maščobnih kislin in drugih življenjsko pomembnih gradnikov, je postal vsakdan.

Jemo preveč, prepogosto in preslabo. Razmah epidemije kroničnih bolezni je enostavna matematika, ki iz tega sledi.

Gonilo vsake industrije je dobiček. Delničarji imajo svoje zahteve. Razumljivo. Težava je, da v tem primeru to počnemo na račun zdravja ljudi. Koliko je vredno vaše zdravje in zdravje bližnjih? Na trgu ima vse ceno. Sami jo določate z izbiro hrane, ki jo kupujete.

Rastlinske maščobe, ki se danes uporabljajo v prehrambeni industriji, so nekoč bile odpadni proizvod. Preveč strupene za prehrano ljudi in živali. Uporabljali so jih v procesu izdelave lepil, barv, goriva, industrijskih mazil. Danes jih jemo?! Nekoč nepredstavljivo, je danes možno. Hrana, ki to ni!

Krovna organizacija, ki v Sloveniji piše prehrambene smernice, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V resoluciji nacionalnega programa 2015-2025 ugotavljajo naslednje:

Prebivalci Republike Slovenije kljub ugodnemu splošnemu trendu zmanjševanja maščob v prehrani še vedno zaužijejo preveč maščob. Nekoliko se je izboljšala sestava zaužitih maščob, saj se je povečal delež zaužitih rastlinskih maščob na račun zmanjšanega uživanja živalskih maščob.

Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025

Rak rana rastlinskih olj je nestabilnost. Stik s toploto, svetlobo ali zrakom jih pokvari. Oksidirajo. Naš okus pri zaznavi žarkosti nam ne pomaga. Olja postanejo škodljiva, preden zaznamo spremembo okusa. Škoda je že storjena. Industrijski proces – hidrogenacija, ki zagotavlja njihovo stabilnost, je kupčija s hudičem.

V škodo posameznika in državljanov sprejemamo ukrepe, ki nas delajo bolne. Izjave in smernice NIJZ-a so v posmeh znanosti. Trditev, da živalske maščobe predstavljajo resen zdravstveni problem, nima nikakršne znanstvene osnove. Doslej je vsaka resna študija dokazala nasprotno – preprečujejo nastanek kroničnih bolezni. Ustanova, ki kroji naše jedilnike, si tega ne bi smela privoščiti. Zato, ker v nekaj verjameš, še ne pomeni, da je res!

Za trenutek se ustavimo. Poglejmo, kakšni so uspehi nacionalnih programov preteklih let. Najnovejši je nadaljevanje preverjenega recepta. Naš jedilnik v glavnem sestavljajo izdelki žitaric ali drugih ogljikovih hidratov in rastlinska olja. Dieta priporočena s strani dietokratov, politikov in večjega dela zdravstva.

Beležimo nikoli viden porast neplodnosti, težav v času nosečnosti, rakavih obolenj, sladkorne bolezni, psihičnih težav, prebavnih bolezni, alergijskih bolezni, bolezni dihal, degenerativnih bolezni sklepov, hormonskih težav, motenj spanca, okvar zobovja, okvar vida. Nadaljujem?

Ali ni nikomur to vsaj malo sumjivo? Desetletja jedilnikov po smernicah. Pridno poslušamo, kimamo in sledimo. Rezultati pa vedno slabši? Koliko resnično zdravih ljudi poznate? Biti bolan je novo normalno.

Možgani so zanimiva zadeva. Imajo neverjetno sposobnost samoprevare. Resnica se razbija na visokih zidovih ignorance.

Pa vendar! Po spletu neverjetnih okoliščin se posameznik odloči, da zdaj pa bo! Danes je dan D. Pričel bo delati razliko.

Kaj torej jesti? Česa ne? Koga se bati? Kdo so novi bogovi? Bom bral embalažo? Bom stradal? Bo življenje še imelo smisel?

A ste vedeli, da proizvajalci po zakonu niso dolžni na embalažo navesti vsebnosti “trans-maščob”? Država odreja, da maksimalni vnos trans-maščob ne sme presegati 2 g /100 g živila. Koliko je varna doza trans maščob? Odgovor je nič! Namesto prepovedi jih omejujemo. Ponovno preberite. Varna doza trans maščob ne obstaja! Glavni vir so hidrogenirana rastlinska olja.

Transmaščobne kisline se kot neželena sestavina pojavijo v delno hidrogeniziranih maščobah in pri cvrtju. Pogosto jih najdemo pri mnogih predpakiranih živilih in prav tako pri hitri hrani. Največkrat so prisotne v piškotih, tortah, pecivu (npr. rogljički), slanem pecivu (npr. krekerji), predpripravljenem testu, namazih, ocvrtih jedeh, rastlinski masti .

mag. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje

Hidrogenirana olja imajo pogosto visok delež omega-6 maščobnih kislin.Uživanje živil bogatih s trans maščobami in omega-6 maščobnimi kislinami ruši telesno ravnovesje. Mehanizmi, ki so zadolženi, da nas ohranjajo zdrave skozi sčasoma postanejo zelo načeti. Dokler ne odpovedo.

Leta 2015 (2017 ponovno) je NIJZ testiral slovenska živila na vsebnost trans maščob. V nasprotju s pričakovanji so številni izdelki krepko presegali dovoljene vrednosti. Presenetljivo v raziskavi je bilo odkritje, da najvišji delež škodljivih trans maščob najdemo v jušnih osnovah. Sledijo desertni prelivi in pekovski izdelki.

V trgovini danes težko najdete plastiko, ki ne vsebuje napisa “brez BPA”. Nihče ne ve, kaj je to. Vemo samo, da je treba kupiti plastenko s tem napisom. Bomo dlje živeli.

A poznate BPS? Ne? Kako to? Vsebuje ga večina plastenk, ki ima napis “brez BPA”. Ima enako negativne učinke kot bisfenol A (BPA). Menjali smo embalažo. Vsebina ostaja enaka.

Trans maščobe bodo čez leta poniknile, saj medijski linč postaja vse močnejši. BPA je nekoč šel enako pot. Kaj je danes drugače? Nenasičene maščobe industrija počasi, a zanesljivo nadomešča z novimi oblikami. Ko se dogajajo tektonski premiki nirazlogov za optimizem. Zgodovina nas uči, da naredimo en korak naprej in dva nazaj. Ponudili nam bodo nove izdelke. Pokazali nove študije. Naredili veliko reklamo. Namenili denar novim ljudem. Dopovedovali nam bodo, da so neškodljive. Še več! Naučili nas bodo, da so koristne. Tedaj se spomnite – nekoč se je enako trdilo za trans-maščobe.

Kdor želi spremembo, naj prične z majhnimi koraki. Prvi korak? Iz kuhinje odstranite vsa rafinirana rastlinska olja. Pri kuhi uporabljajte stvari, na katere prisegajo (pra)babice – mast in maslo.

U.M.

Viri:

• https://www.nijz.si/sl/omejitev-trans-mascob-v-zivilih
• https://www.nijz.si/sl/znizujemo-trans-mascobe-v-prehrani
• https://www.prehrana.si/novica/262-sprejeta-zakonska-omejitiev-kolicine-trans-mascob-v-zivilih
• https://www.mdpi.com/2072-6643/10/3/355
• https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2018-01-0801/pravilnik-o-najvecji-dovoljeni-vsebnosti-transmascobnih-kislin-v-zivilih
• https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2769584/
• https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5671619/
• https://chriskresser.com/how-industrial-seed-oils-are-making-us-sick/
• https://www.westonaprice.org/health-topics/know-your-fats/good-fats-bad-fats-separating-fact-from-fiction/
• https://www.westonaprice.org/health-topics/know-your-fats/trans-fats-in-the-food-supply/
• https://saferchemicals.org/get-the-facts/toxic-chemicals/bpa-bps/
• https://www.sciencedaily.com/releases/2018/06/180614213837.htm
• https://www.theatlantic.com/health/archive/2013/11/when-trans-fats-were-healthy/281274/