Anti-nutritivi: rastline vračajo udarec.

Koliko zelenjave je potrebno zaužiti dnevno? Je potrebna celotna mavrica? Kaj pa svežina? A je ekološko?

Jedilnik naj tvori bogat izbor sadja in zelenjave. Žitarice so pomemben sestavni del jedilnika. Velja zlato pravilo – več je bolje!

Priporočene kombinacije živil v obrokih dajejo prednost sadju in zelenjavi ter kakovostnim ogljikovim hidratom.
V vsak obrok vključimo sadje in zelenjavo.
Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah

Življenje je trpljenje, ampak samo če uživaš meso. V današnjem času politične korektnosti ni prostora za muke in trpljenje. Umestitev živali na jedilnik je postala bitka, ki sproža žolčne debate.

Besedo hrana smo spremenili v reklamo. Kupujemo privide. Za potrebe prehranjevanja nič več ne umre. Vse je postalo lepo in čedno. Vsi smo veseli. Hrana, ki je pospravljena v embalažo in okrašena z nalepko, odžene vse skrbi.

Človek je edina vrsta, ki smisel življenja zapleta. Živalim in rastlinam je jasno – reprodukcija! Osnovno gonilo obstoja odkar so bakterije ugotovile kako se razmnoževati.

Rastline nimajo razvitega živčnega sistema. Ne čutijo bolečine. Ne govorijo. Ne krvavijo. Ne poznajo strahu. Kraljestvo, ki je ustvarjeno, da ga postrežemo na krožniku. Plodovi, listi in semena. A smo odkrili popolno hrano?

Kadar nekaj izgleda predobro, da bi bilo res, navadno tudi je.

Ohranitev vrste je odvisna od njene uspešne obrambe. Rastline so milijone let izpopolnjevale in dopolnjevale enačbo. Ustvarile so pester nabor mehaničnih in kemičnih ukrepov.

Anti-nutritivi so ključen del obrambe rastlin. Obsežna skupina “biološkega orožja”, ki v igri “življenja in smrti” plenilca napade iz tisoč različnih strani. V telesu delujejo tako, da skozi različne načine delovanja zmanjšujejo hranilno vrednost zaužite hrane in povzročajo poškodbe organizma. Uživanje anti-nutritivov je tesno povezanih s kupom zdravstvenih težav.

Lektini, oksalati, fitoestrogeni, ftinska kislina, encimski inhibitorji, tanini, goitrogeni, glukozinolati, saponini, aglutinini, cianogene spojine… peščica v naboru mnogih anti-nutritivov najdenih v rastlinah..

Do nedavnega rastlinski toksini ljudem niso povzročali večjih težav. Pestrost, ustrezna priprava in zmernost v uživanju so preprečevali najhujše. Ljudsko modrost in tradicijo so nadomestili rumeni članki, zgrešene smernice in prehrambeni guruji.

Definicija raznolikosti je danes omejena na tri ključne izdelke – žito, koruza in soja. Razmerja moči so se spremenila. Nekoč majhne količine, so danes postale velike. Naše telo se ne more več braniti.

Lektini – vezi, ki povezujejo

Photo by Frans Van Heerden on Pexels.com

V rastlinah imajo obrambne naloge. Visoke vsebnosti najdemo v stročnicah (fižol, leča, čečerika, arašidi…), razhudnikih (paradižnik, krompir, jajčevec…), žitih (pšenica, oves, pira…).

V gensko spremenjenem paradižniku imajo vlogo fungicida. Sredstvo, ki zatira razvoj plesni.

Prebavni trakt pokriva z notranje strani posebna sluz. Tanek sloj, ki se nahaja na površini črevesja. Pomemben za zdravo prebavo in obrambo telesa pred toksini, mikroorganizmi in drugimi škodljivimi elementi. Lektini imajo zaradi svoje zgradbe sposobnost vezave s sluzjo. Skozi zapleten mehanizem delovanja jo postopno odstranijo. Sluznica črevesja tako ostane nezaščitena in ranljiva. Razkrita mesta so priložnost za mikroorganizme, da se tukaj naselijo, namnožijo in ustvarjajo škodo. Odsotna zaščitna plast olajša prehod toksinov v organizem.

“Sindrom puščajočega črevesja” je bolezen modernega časa. Obolenje, ki je tesno povezano z uživanjem lektinov. V prebavilih se pritrdijo na površino črevesnih resic in jih poškodujejo. Patogeni, delno razgrajene beljakovine in toksini lahko nenadzorovano prehajajo v krvni obtok. Obrambni sistem telesa se na vdor tujih snovi odzove s sistemskim vnetjem, ki lahko privede do nastanka alergij, avto-imunih obolenj, tvorbe krvnih strdkov, obolenja sklepov…

Zanimiva je povezava med uživanjem pšenice in revmatoidnim artritisom. Ob pomoči imunskega sistema lektini sprožijo vnetje sklepnih površin, ki postanejo boleči, topli, otrpli, pordeli in otekli. Bolezen povzroči trajne deformacije in poškodbe sklepov. Ironično je, da v primeru bolečih sklepov zdravnik pogosto predpiše protivnetna zdravila (npr. ibuprofen, naproksen, ketoprofen…). Njihov vzajemni učinek z anti-nutritivi je v strokovnih krogih dobro znan.

V primerjavi z drugimi beljakovinami so lektini v telesu težko razgradljivi. Po zaužitju na poti skozi prebavila ostane neprebavljenih in biološko aktivnih (povzročijo vnetni odgovor telesa) več kot šestdeset odstotkov.

Vzajemni (sinergističen) učinek omogoči sočasna izpostavljenost drugim anti-nutritivom (encimski-zaviralci, saponini…), protivnetnim zdravilom (ibuprofen, ketoprofen, naproksen…), antibiotikom… Negativni učinki na telo se zaradi medsebojnega delovanja okrepijo. Dejanski obseg škode je težko oceniti.

Ftinska kislina – skriti kradljivec

Ftinska kislina se nahaja v oreščkih, stročnicah, žitaricah in drugih semenih. Kot anti-nutritiv zavira resorbcijo mineralov (kalcij, železo, cink, magnezij…) in delovanje prebavnih encimov.V rastlinah nase veže kalcij in varuje seme.

Predstavlja glavni vzrok celostnega razvojnega zaostanka, anemije in splošno slabše telesne odpornosti v državah tretjega sveta. Vzrok je hrana, ki temelji na rastlinski osnovi.

Danes predstavlja resen zdravstveni problem tudi pri nas. Razlogi so izguba tradicionalnih metod priprave hrane in poudarek diete, ki temelji na rastlinski osnovi.

Namesto zdravja smo ustvarili pandemijo kroničnih bolezni. Naredili smo okolje v katerem ftati zmagujejo v igri “zdravja in bolezni”.

Povečan vnos ftinske kisline telo določen čas lahko kompenzira. Iz lastnih zalog organizem črpa manjkajoče vitamine in minerale. Dolgoročno telo porabi rezerve. Pride do preobremenitve in motenj v delovanju metabolizma. Naše zdravje se prične rušiti. Pojavijo se znaki pomanjkanja hranil – anemija, motnje delovanja ščitnice, osteoporoza, zavrta rast, upočasnjeno celjenje ran, motnje v duševnem zdravju, prebavne motnje, motnje v uravnavanju krvnega sladkorja…

Pri otrocih je sposobnost vzdrževanja ravnovesja mineralov in vitaminov slabša. Znaki pomanjkanja nastopijo hitreje.

Priporočen dnevni vnos je do 400 mg. Prikazana je tabela izbranih živil z vsebnostjo ftinske kisline (mg / 100 g):

brazilski oreščki 1700
surov kakav 1700
mandlji 1400
ovseni kosmiči 1100
polnozrnat kruh 1100
orehi 1000
lešniki 1000

Oksalna kislina – kamen na kamen je grad

Organska spojina, ki jo najdemo v mnogih rastlinah. Vezana z mineralom dobi ime oksalat. Pred desetletji je bila to spojina, poznana zgolj v znanstvenih krogih. S prihodom “zelene revolucije” in sodobnega načina življenja smo oksalate uspešno izstrelili med glavne zvezdnike.

Oksalatni kristali Kampf EK, wikipedia.org

Če za ftinsko kislino velja, da je kradljivec kalcija, je oksalna kislina njen magnet. V telesu tvorita oksalatne kristale.

Prekomeren vnos oksalatov povzroča poškodbe ledvičnega tkiva. Ostri robovi kristalov mehanično poškodujejo tkiva s katerimi pridejo v stik. Znana je povezava med oksalati in trajno okvaro ledvic.

Oksalatni kamni predstavljajo 80 % vseh ledvičnih kamnov.

Srbeča in boleča koža, poškodbe sklepov, živčnega tkiva, sečnih poti, fibromialgija (bolečine v mišicah), vulvodinija (boleča nožnica), vnetje črevesja… so peščica v imeniku bolezni povezanih s prekomernim uživanjem oksalatov.

V svetu ekstremov ni prostora za zmernost. Dnevno uživanje velike sklede špinačne solate, zelenega smutija, surovo listnate zelenjave, oreščkov je postalo obvezen del zdrave prehrane. Velja pravilo – več je bolje.

Priporočena dnevna količina je 250 mg. Za primerjavo: skodelica sveže nabrane špinače vsebuje 650 mg oksalatov; pol skodelice kuhane špinače vsebuje 750 mg!

Z oksalati so bogati tudi (mg / 100 mg): peteršilj 1700, rabarbara 800, kakav 600, solata 300, tofu 235, mandlji 120, ajdova moka 270, indijski oreščki 260., arašidi 190.

Fitoestrogeni – skriti svet hormonov

V iskanju zdravja pojemo veliko stvari. Dobrih in slabih. Prehrambena industrija ne čaka na povpraševanje, temveč ga ustvari.

Do leta 2026 je predvideno, da se bo globalna prodaja soje podvojila. Iz sedanjih 14 milijard na 28 milijard ameriških dolarjev. Vzporedno je predvidena 10 % letna rast veganskih izdelkov. Za koruzo in pšenico je soja tretja poljščina po količini letnega pridelka.

Pogost mit, ki ga slišimo je – fitoestrogeni so zdravi. Osnovni namen v rastlinah je obramba pred škodljivci. Žuželke in živali, izpostavljene učinku rastlinskih hormonov, postanejo sterilne(neplodne). Izoflavoni (skupina fitoestrogenov) v soji in drugih rastlinah so pokazali podoben učinek – neplodnost, razvojne motnje, motnje v delovanju ščitnice, povečan obseg rakavih obolenj pri miših, podganah, opicah, makakih, ovcah, prašičih, pticah, govedu…

Ponujati hrano bogato s sojo (posledično fitoestrogeni) otrokom, nikakor ni dobro.

Učinek fitoestrogenov lahko primerjamo z delovanjem bisfenola A (BPA). Strupena spojina, ki so jo iz plastike bili prisiljeni umakniti. Dolga leta so javnost prepričevali v njeno varnost. Danes obstaja utemeljen sum, da je uporaba BPA-ja povezana s kupom zdravstvenih težav. Motnje v delovanju hormonskega sistema, zaviranje delovanja imunskega sistema, motnje v razvoju, motnje v delovanju živčnega sistema, težave s plodnostjo, motnje v razvoju zarodka.

Izoflavoni (fitoestrogeni) imajo enak učinek. Prepričujejo nas, da blagodejni učinki na telo pretehtajo negativne posledice. Ste pripravljeni staviti zdravje? Morda zdravje otrok?

Zaključek

Rastline razpolagajo z zavidljivim izborom anti-nutritivov in drugih strupov. Površno smo spoznali štiri člane zelo velike družine.

Zagovorniki rastlinske prehrane poudarjajo pomanjkanje dokazov. Trdijo, da dolgoročen vpliv ni raziskan. Stališča opravičujejo z dejstvom, da večina raziskav proučuje vpliv na živali. Vzporedna povezava s človekom ni možna. Škodljivost pri človeku je zanemarljiva. Primerjamo jabolka in hruške.

Drži, da posamezne učinkovine kažejo negativne lastnosti le v visokih odmerkih. Drži, da večina raziskav temelji na živalih. Drži tudi, da zaužiti posamično anti-nutritivi ne kažejo večjega vpliva na telo. Torej ni razlogov za skrb?

Pravijo, da ko ima hudič male jih ima veliko.

V naravi vse dobro pride v paru – ali v množini. Anti-nutritivi se v rastlinah pogosto združujejo. Razvoj odpornosti na posamezno učinkovino je zelo verjeten. Kaj pa na dve? Morda tri? Vsak dodatek zmanjša verjetnost nastanka rezistence. Medsebojno delovanje temelji na sinergizmu – skupen učinek je večji kot seštevek posameznih učinkovin.

Škodljivi učinki anti-nutritivov so dokazani. Težave in bolezenski znaki so ponovljivi pri vseh poskusnih živalih. Negativen vpliv pri človeku je viden. Zakaj torej vztrajamo?

Naš odnos do hrane je postal povsem nerealen in popačen. Smešen je argument, da ubijamo nedolžne živali. Nikoli in nikjer ne boste slišali govora o rastlinah. Razglabljanje o nerazvitosti in dobrohotnosti rastlin so popolnoma zgrešeni. Kažejo na globoko ignoranco in prezir do narave. V družbi, kjer besedo “jaz” postavimo na prvo mesto, ni prostora za razum. Čustva nas vodijo. Rastline so tako postale idealen peskovnik za našo razvajenost. Pozabili smo samo eno stvar…

Zastonj malica ne obstaja.

Hrana je lahko zdravilo ali prekletstvo. Spoštljiv odnos in vrnitev k tradicionalnim načinom priprave so lahko prvi korak. Odločil boš sam.

U.M.

Viri: