Kosmiči in pet obrokov dnevno – napačna prepričanja, ki nas drago stanejo

Posted on by Uroš Mikolič, DVM, prehranski terapevt

Mit o zajtrku

Pravijo, da se po jutru dan pozna. Dober in bogat zajtrk predstavlja temelj zdravega življenjskega sloga. Zagotovi nam energijo in potrebna hranila, da uspešno premagamo dnevne izzive.

Smernice vzpodbujajo, da se dan prične z žitaricami. Dobronamernosti ne gre oporekati. Vprašanje pa je ali je to dejansko dobro za nas?

Prvi obrok dneva je samo del celotne zgodbe. Del širše slike, ki je globoko zakoreninjena – več je bolje. Število obrokov naj bo čim večje. Idealno je najmanj tri, super bi bilo, če vsak preseže številko pet. V kolikor ima človek čas in prostor v želodcu, pa naj stisne še kak dodaten prigrizek nekje vmes.

Mit je splošno razširjena neresnica, v katero ljudje verjamejo.

Pričnimo z majhnimi koraki. Osnovni namen prebavil in uživanja hrane je zagotoviti ključne gradnike in energijo za nemoteno delovanje telesa. Od tipa prehrane je odvisno koliko, kdaj in kaj boš jedel. Izbira prehranskih navad določa ali boš herbivor (rastlinojedec), omnivor (vsejedec) ali karnivor (mesojedec). Za vsak tip prehranjevanja so potrebne ustrezne telesne prilagoditve.

Rastlinojedci zaradi kalorično revne hrane uživajo hrano razpršeno skozi cel dan. Jedo veliko in ves čas. Prežvekovalec za pašo dnevno porabi osem in več ur, kar je povprečen delovnik odrasle osebe. Njihova prebava je ključno odvisna od mikroorganizmov v prebavnem traktu. Črevesje je dolgo in kompleksno zgrajeno.

Mesojedci, kot je volk, uživajo hrano redko in v velikem obroku. Njihova hrana je kalorična in visoko hranilna. Prebavila so kratka in sorazmerno enostavno grajena. Hrana se v prebavilih na zadržuje dolgo. Izkoristek zaužiteka obroka je visok.

Človek je po zgradbi prebavil bolje usposobljen za hrano, ki je visoko hranilna in kalorično zgoščena. Skozi razvoj smo zaradi različnih načinov priprave hrane izgubili sposobnost učinkovite prebave surove rastlinske hrane. Imamo kratko črevesje, raztegljiv želodec in zelo nizek želodčni pH. Te lastnosti organizma v naravi najdemo pri mrhovinarjih in mesojedcih. Potrebujemo lahko prebavljivo in visoko hranilno hrano.

Naš organizem deluje dobro tudi v daljših obdobjih brez hrane. Izobilje in pomanjkanje sta bila v preteklosti stalnica, na katere se je organizem ustrezno prilagodil. Nikakor nismo narejeni, da uživamo hrano cel dan. Z nenehnim vnosom hrane močno obremenjujemo delovanje telesa. Piko na i pristavijo ogljikovi hidrati. Hranilo, ki je v naravi pogosto na voljo zgolj sezonsko in v omejenih količinah. Njegova vseprisotnost na jedilniku sodobnega človeka je izziv, za katerega telo nima ustrezne rešitve.

Danes imamo v družbi epidemijo hipoglikemije. Presnovne motnje, ki je posledica povišanih vrednosti krvnega sladkorja.Telo se bori z visoko vsebnostjo glukoze. Trajen vnos ogljikovih hidratov povzroči močna nihanja krvnega sladkorja. Napadi lakote, utrujenost in padec koncentracije, ki se pojavijo nekaj ur po zadnjem obroku, so znaki motenj v metabolizmu. Naše telo ni več sposobno, da uspešno preklaplja med stanjem posta in stanjem sitosti, kot je to počelo celotno zgodovino.

Neprestan vnos ogljikovih hidratov povzroča kronično povišano raven krvnega sladkorja in tveganje za nastanek inzulinske rezistence. Neodzivnost na hormon, ki ključno uravnava glukozo v krvi, predstavlja izrazito tveganje za nastanek kroničnih bolezni.

V duhu splošne družbene ignorance do zdravja pogosto slišimo: “Kaj vse sem pojedel in sem zdrav.”, “Kaj vse otroci jedo in so popolnoma v redu.” V kolikor zaškripa imamo ustrezno tableto, ki težavo odpravi. Zaničevanje lastnega zdravja človek lažje razume kot ravnodušnost in ceno, ki jo zaradi tega plačujejo otroci.

Dokler je telo mlado, ima močne kompenzatorne mehanizme. To, da si odrasel in na tabletah, ni normalno. Narejeni smo, da shajamo s tem, kar imamo. Nemoteno delovanje telesa je absolutna prioriteta. V kolikor primanjkuje ključnih gradnikov, bo organizem prisiljen v kompromise. Delujemo na kredit, ki ga bo potrebno slej kot prej odplačati. Večje kot je pomanjkanje, večja je obremenitev telesa in krajši bo razpon življenja v katerem je človek zdrav.

Kratka zgodovina kosmičev in JH Kellogg

Zgodbo o nastanku kosmičev beremo kot napeto kriminalko.

Dober začetek dneva se prične s skodelico kosmičev in mleka. Zdrav zajtrk je osnova dobrih življenjskih navad. Trg ponuja neskončne možnosti izbire okusov, barv in oblik.

John Harvey Kellogg (1852-1943) je bil zdravnik, vegetarijanec in strokovnjak za prehrano. Njegova globoko verska prepričanja so bila tesno prepletena z delom, ki ga je opravljal. Bil je eden vodilnih predstavnikov obsežnega križarskega pohodu proti masturbaciji. Samozadovoljevanje je videl kot hudo bolezen. Zatreti jo je bilo potrebno za vsako ceno. Bil je mnenja, da je vzroke potrebno iskati v neustrezni prehrani. Glavni krivec je bila močna hrana, ki vzbudi okuse, vznemiri telo in človeka prisili v skušnjavo.

J.H. Kellogg, wikipedia.org

J.H. Kellogg je imel zanimive ideje o tem, kako preprečiti pregrešna dejanja. V želji zatreti spolno slo fantkom, je s srebrno žico prešil prepucij (kožico, ki pokriva spolni ud) in deklicam na spolovila kapljal kislino.

Prepričan je bil, da bolne množice lahko pozdraviš samo z ustrezno dieto. Razvil je hrano, ki jo je poimenoval “biološka hrana”. Bila je brez okusa, vonja in hranilne vrednosti. Želel je, da z ustrezno hrano “od znotraj navzven” zatre vsakršno voljo do nespodobnega vedenja. Leta 1898 je trgu predstavil izdelek namenjen zdravljenju velikih množic – koruzne kosmiče.

Kosmiči v vsako kuhinjo!

Ljudje smo bitja navad in rutine. Jutro je posebej občutljiv del dneva. Neradi imamo spremembo ustaljenega ritma. Enaka kava, mleko in kosmiči. Konzervativnost jutranjega obreda iz nas naredi dobre potrošnike. Idealen kupec je nekdo, ki je pogost uporabnik in svoje navade nerad spreminja.

Danes so kosmiči prisotni v večini gospodinjstev. Njihova priročnost in hitra priprava so uspešna rešitev za sodobnega človeka, ki je vajen vsega takoj. Predstava o polnovrednem obroku podzavestno vpliva na to, da ostajajo trdno zasidrani na jedilniku.

Podhranjenost in prvi obrok dneva

Pomen kosmičev za industrijo visoko procesirane hrane je nesporen. Redko katero živilo ima tako velike donose ob tako majhnem vložku. Uspešna promocija psevdo-znanosti in prijaznih reklam, sta nas prepričala v njihovo kakovost.

Slepo zaupanje v izdelek nas je v preteklosti večkrat drago stalo. Cena, ki jo plačujemo, je zdravje nas in naših otrok.

Ironično je, da se veliko ljudi danes zaveda pasti in škodljivih učinkov procesirane hrane. Sočasno pa je zaužijemo rekordne količine.Kaj v resnici je procesirana hrana? A ste vedeli, da takoj ko hrano toplotno ali mehanično obdelamo je procesirana. Tehnično gledano torej uživamo procesirano hrano tisočletja. Tradicionalno smo hrano procesirali z namenom, da povečamo njeno hranilno vrednost. Prehrambena industrija danes koristi proces predelave v prvi vrsti kot način, da podaljša obstojnost hrane, odpadno naredi užitno in ustvari dodano vrednost.

Vtis polnovrednosti obroka je samo privid.

Težava industrije ni da dela slabo hrano, težava je, da se ne potrudijo narediti dobre hrane. Kar poskušajo ustvariti je dobiček. Njihov cilj nikakor ni naše zdravje. Z ustrezno manipulacijo sestavin iščejo hrano, ki bo sprožila potrošnikov rdeči gumb. Odrasel človek na leto v povprečju zaužije 2 do 5 kg aditivov. 80 odstotkov dodatkov v prehrani je kozmetične narave.

Danes povprečni Američan več kot polovico dnevnih kalorij zaužije v obliki hranilno pomanjkljive hrane. V kolikor si boste vzeli minuto časa za opazovanje prehranjevalnih navad povprečnega Slovenca, boste hitro našli vzporednice.

  • 98 % otrok in 95 % odraslih ima pomanjkanje vitamina D
  • 90 % otrok in 61 % odraslih ima pomanjkanje magnezija
  • 32 % ljudi ima nezadosten vnos vitamina B6
  • 31 % ljudem kritično primnajkuje najmanj enega vitamina ali minerala
  • 23 % ljudi ima tveganje za nastanek anemije

Kdaj ste nazadnje prebrali deklaracijo embalaže? Razumete napisano? Vas sploh zanima? Glavne sestavine procesirane hrane so? Soja, žito in koruza. Samo koruza in njeni izdelki imajo najmanj 20 različnih imen. Ob nakupu hrane je naše vodilo, kar ne veš, to ne boli.

Živila skozi industrijski proces predelave navadno izgubijo večji del hranilnih snovi. Nemalokrat nastanejo v njih tudi nevarne spojine, ki so zdravju škodljive. Izdelek, ki ga dobimo pogosto od embalaže loči samo kalorična vrednost. Večino hranil navedenih na deklaraciji je bilo naknadno dodanih kot sintetične spojine in nimajo primerljive biološke vrednosti. Kolateralna škoda industrijske priprave hrane je kalorično bogata in hranilno močno osiromašena hrana.

Kosmiče ustvarjamo s pomočjo industrijskega procesa imenovanega ekstruzija. Želene lastnosti kosmičev dosežemo tako, da jih po mehanični obdelavi izpostavimo visokemu pritisku in temperaturi. Skozi proces ekstruzije izgubimo večino vitaminov in mineralov. Vročina in tlak uničita aminokislino lizin, ki je nujna za nemoten razvoj organizma.

aminokislina lizin, wikipedia.org

Beljakovine, ki so potrebne kot osnovni gradnik telesa in ključne za delovanje vseh organskih sistemov se skozi proces ekstruzije denaturirajo (sprememba v zgradbi in delovanju). Drugačna oblika v telesu lahko predstavlja tujo snov, ki lahko sproži neželjene stranske učinke v obliki vnetja.

Mnogi kosmiči danes se po vsebnosti sladkorja uvrščajo prej v skupino sladkarij kot na polico, ki predstavlja zajtrk. Vsebnost sladkorja je pogosto višja kot 30 odstotkov na obrok. Sladkor je droga in v možganih tudi tako deluje. Otroka in odraslega spremeni v odvisnika. Negativni učinki v telesu so obsežno in dobro dokumentirani.

Kosmiči, ki vsebujejo nižjo raven sladkorja predstavljajo svojevrstno obliko tveganja. Navadno so to polnozrnati kosmiči, ki so beljakovinsko bogatejši. Denaturacija beljakovin v hrani predstavlja pomembno tveganje za zdravje človeka.

Zgovoren je podatek, da kosmičev in njihovega zdravstvenega vpliva na živalih ne proučujejo. Za primerjavo – pasja hrana mora biti testirana, da zadosti kriterijem in ne predstavlja tveganja za psa. Kosmiče se testira zgolj in samo na hrustljavost, privlačnost, okusnost… s skupnim namenom, da se poveča konzumacija in prodaja.

Pogost izgovor je enostavna enačba, da žito ne predstavljajo zdravstvenega tveganja, torej tudi kosmiči niso škodljivi.

Ne grizi roke, ki te hrani.

Pomanjkanje hranil kosmiči pogosto nadomestijo z visoko vsebnostjo sladkorja. Povečan vnos fruktoze (sadnega sladkorja) je tesno povezan s porastom bolezni pri otrocih. Redno uživanje fruktoze skrajšuje življenjsko dobo številnih vrst poskusnih živali. Sladkor je pogosto citiran kot neposredni vzrok za nastanek anoreksije in drugih oblik prehrambenih motenj. Zanimivo je tudi, da sladkor predstavlja enega ključnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.

Ste še vedno mnenja, da so kosmiči primerna hrana za vas in vaše otroke? Berite naprej.

Preizkusi na živalih – razlog za skrb?

Raziskave na podganah dajejo nedvoumne rezultate. Polnovredno, zdravo, kakovostno? Presodite sami.

V primerjalni študiji so spremljali skupino živali hranjenih s komercialno dostopno hrano za glodalce in kontrolno skupino s kosmiči. Živali v skupini, ki je uživala nesladkane kosmiče obogatene z vitamini in minerali, so slabše uspevale, imele višjo smrtnost ter povečano tveganje za nastanek anemije.

Raziskava, ki je spremljala povezavo med ustno higieno in procesiranimi žitaricami je pokazala, da večina testiranih vrst živali ob rednem uživanju razvije zobno gnilobo (karies). Dodatek hranil (vitaminov in mineralov) ni preprečil slabšanja stanja ustne higiene.

Poskusi na pseh so spremljali učinek kosmičev na razvoj kosti. Ugotovili so, da čista oblika kosmičev (neobogateni z vitamini in minerali) resno zavira normalen razvoj kosti. Pri živalih povzroča trajne okvare skeleta.

Paul A. Stitt, je bil biokemik v podjetju Quaker. Je eden največjih proizvajalcev kosmičev na svetu. V letih delovanja v podjetju je videl mnoge stvari. V predalu pisarne je po naključju naletel na zanimivo neobjavljeno študijo. Takrat še podjetja zakonsko niso bilo zavezana k obvezni objavi rezultatov vsake raziskave. Neugodnih rezultatov podjetja niso bila dolžna objavljati.

Glodalce so razdelili v štiri različne skupine glede na tip hrane, ki jo žival dobi. Prva skupina je dobila polnozrnato celo pšenico, vodo in dodatek vitaminov. Druga skupina je dobila kosmiče z dodatkom vitaminov in vodo. Tretja skupina je dobila beli sladkor in vodo. Četrta skupina je dobila vodo in vitaminske dodatke. Najdlje je živela skupina ena (celo žito) – eno leto. Četrta skupina (vitamini) je živela dva meseca. Živali, ki so uživale sladkor in vodo, so poginile v mesecu dni. Skupina, ki je uživala kosmiče je poginila po vsega dveh tednih!

Podoben poskus so izvedli leta 1960. Univerza Mischigan v Ann Arborju. Živali so bile glede na obrok razdeljene v tri različne skupine – kosmiči z vodo, kartonska embalaža kosmičev in voda ter vitaminski dodatki in voda. Najdlje je živela skupina podgan, ki je uživala vitaminski dodatek in vodo. Živali, ki so uživale embalažo, so postale apatične (brezvoljne) in umrle zaradi podhranjenosti. V trenutku, ko je umrla prva podgana, ki je jedla kartonsko embalažo, je umrla zadnja podgana, ki je uživala kosmiče!

V poskusu, kjer so miši hranili z žitnimi izdelki (tudi kosmiči), so živali razvile poškodbe in vnetje črevesne stene. Raziskava je prav tako pokazala, da miši, ki so uživale dieto bogato z žitnimi proteini, spontano razvijejo diebetes tipa 1 (avto-imuna oblika).

V obeh skupinah so živali pred smrtjo razvile nenormalno vedenje, agresivnost, napadale druga drugo in dobile močne krče, ki so se končali s poginom.

Zaključek

Kosmiči so stalnica našega jedilnika. Napisi eko, polnozrnato, bogato z vitamini, okrepljeno z minerali so pesek v oči. Zaskrbljujoč je obseg in količina, ki jo zaužijejo otroci. Odrasli imajo moč odločanja. Najmlajši so prepuščeni (ne)milosti sistema.

Negativen vpliv na zdravje ni domneva, ampak dejstvo.

Edini način, da se izognemo škodljivim učinkom kosmičev je, da jih v celoti odstranimo iz našega jedilnika. Tradicionalna kuhinja ponuja številne alternative, a dokler jih ne iščemo, tako dolgo jih tudi ne vidimo.

Procesirana hrana je resen problem. Zdravstvene težave, ki jih povzroča, resno načenjajo zdravje naše družbe. V vsega nekaj deseletjih smo uničili, kar je narava gradila in prebirala milijone let.

Vprašanje za vas je, kaj bost jedli jutri za zajtrk? Morda kosmiče?

U.M.

Viri:

Uroš Mikolič, DVM, prehranski terapevt

1:1 SVETOVANJA
REZERVIRAJ KLIC