Janko & Metka – kako z razvadami delamo naše otroke bolane

Eden od mnogih načinov, kako izkazujemo ljubezen do naših otrok je hrana. Stara modrost, da so starši za vzgojo in stari starši za razvajanje, je danes na veliki preizkušnji. Dejstvo je, da sodobni način življenja pogosto prelaga nesorazmeren delež vzgoje in varstva na stare starše in druge družinske člane. Otroci so tako postali skupen projekt. Različni pogledi, pristopi in prepričanja mnogokrat vodijo v napetosti in konflikte. Že tako porušene družbene strukture s tem dobivajo nove brazde.

Današnja generacija otrok je zelo bolna. Zanikanje tega dejstva nikomur ne koristi, še najmanj našim najmlajšim. Vsi lahko pomagamo in vsi lahko škodimo. Katera možnost bo obveljala, je odvisno od naših odločitev.

V 19. stoletju so infekcijske bolezni, kot so pljučnica, tuberkoloza in driska predstavljale največje tveganje za zdravje otrok. S prihodom antibiotikov in izboljšave splošnih higienskih pogojev smo te bolezni zdesetkali. A veselje ni trajalo dolgo. V zadnjih desetletjih je grozeče mikrobe nadomestil nepričakovani nasprotnik. Recepta zanj nimamo in danes predstavlja največjo grožnjo zdravju naših otrok – kronične bolezni. Magično zdravilo, ki bi čez noč rešilo težave, ne obstaja. Te bolezni so hude, zahrbtne in zelo nepredvidljive. Kot snežna kepa se počasi kotalijo po hribu navzdol in ko postanejo dovolj velike vse pred seboj rušijo. Kronične bolezni se v telesu lahko neopazno razvijajo več let, preden dokončno izbruhnejo v vsej svoji moči.

Zdrav in nasmejan otrok, kot ga vidimo v reklamah, je žalosten spomin preteklosti. Predvideva se, da bodo naši otroci, torej vaši vnuki, prva generacija, ki bo živela občutno manj kot starši zaradi kroničnih bolezni.

Ob zaskrbljujpčem podatku, da je takoj za nesrečami rak glavni vzrok smrti otrok do 19. leta, bi se morali globoko zamisliti. Od leta 1975 do 2015 se je pojavnost rakavih obolenj pri otrocih povečala za 40 %.

Ocenjuje se, da ima najmanj 54 % vseh otrok vsaj eno kronično obolenje. Pred vami je seznam, ki odraža dejansko stanje naše družbe:

1 od 8 otrok ima astmo
1 od 5 otrok ima alergijske ekceme
2 do 3 od 5 otrok ima sezonske alergije
1 od 12 otrok ima alergijo na hrano
1 od 80 otrok ima celiakijo
1 od 5 otrok je debel
1 od 6 otrok ime duševne težave
1 od 36 otrok ima avtizem
1 od 10 otrok ima motnje pozornosti (ADHD)
16-18% otrok ima vedenjske motnje
1 od 6 otrok ima učne težave
1 od 10 otrok ima dispraksijo.

Vsaka vrsta, ki ima bolnih več kot polovico mladih potomcev, lahko pričakuje klavrn konec.

Raziskave in odkritja Weston A. Pricea

Weston A. Price je bil zobozdravnik. Od 1930 do 1940 je kot popotnik – antropolog, prepotoval svet s ciljem, da bi preučil hrano staroselskih kultur. Domneval je, da sta njihova odlična telesna zgradba in brezhibno zobovje – brez kariesa tesno povezana s hrano, ki jo uživajo.

Na svoji poti je odkril, da staroselci, ki uživajo tradicionalno prehrano svojih prednikov, imajo odlične fizične lastnosti, so odporni na bolezni in brezhibno zobovje. Čustveno so stabilni in brez težav spočnejo in rojevajo otroke iz generacije v generacijo.

Na mnogih krajih, ki jih je obiskal, je bil priča negativnim spremembam, ki so bile posledica opustitve tradicionalnega načina življenja. Navidezni zahodni luksuz z visoko procesirano hrano kot je moka, sladkor in rastlinska olja so domačini hitro posvojili. Pogubnih posledic nihče ni predvidel. Hitro je postalo jasno, da je imela željena sprememba najbolj pogubne posledice za njihovo zdravje. Debelost in karies sta se širila kot požar in povzročila nepopisno trpljenje ljudi. Prave posledice so bile vidne šele v prvi generaciji otrok rojenih staršem, ki so kot prvi prevzeli tipično “zahodno prehrano”. Imeli so vidno ožje obraze in krivo zobovje. Telesno so bili šibki in zelo dovzetni za kužne bolezni. Mnogi so trpeli zaradi kroničnih težav, kot so astma, težave s prebavili, tuberkoloza in rakava obolenja. Čustveno so bili nestabilni in pogosto podvrženi depresivnim obolenjem.

Dr. Price je opazil, da ko se ljudje prehranjujejo s procesirano hrano, se stanje pri vsaki naslednji generaciji občutno poslabša. To je tudi razlog, zakaj dedki in babice, ki predstavljajo prvo generacijo, niso razvili tako resnih obolenj, kljub temu da uživajo procesirano hrano. Njihovi vnuki bodo na mnogo slabšem, saj bodo zdravstvene težave pri njih mnogo hujše. To ni plod bujne domišljije, ampak realna slika, ki je ne želimo videti.

Mnogi smo odraščali s procesirano hrano, rastlinskimi olji in utrpeli številne zdravstvene težave; želimo, da se naši otroci tem težavam izognejo, tako da dobijo ustrezno in s hranili bogato hrano.

Samo s skupnimi močmi bomo obrnili epidemijo zdravstvenih težav naših otrok. Ne uporabljajmo besede hrana za živila, ki to niso: čips, smokiji, čokoladice in drugi škodljivi in visoko procesirani izdelki. Ta živila ne sodijo na jedilnik naših najmlajših.

Sladkorna pošast

V 18. stoletju je človek v enem letu povprečno zaužil slab kilogram sladkorja. Danes to količino sladkorja zaužije otrok v enem tednu.

Svetovna zdravstvena organizacija v novih priporočilih omejuje dnevni vnos sladkorja na 5 % dnevnih potreb telesa. Njihovi pozivi običajno ostajajo popolnoma preslišani. Preračunano v številke to pomeni, da povprečna odrasla oseba dnevno lahko zaužije največ 6 žličk sladkorja.

Za lažjo predstavo:
-100 g milka = 10 žličk sladkorja
-500 ml koca kola = 11 žličk sladkorja
-1 oreo keks = 1 žlička sladkorja
-kozarec jabolčnega soka = 6 žličk sladkorja
-2 rezini belega kruha = 7 žličk sladkorja
-čajna žlička kečapa = 1 žličko sladkorja

Doza dela strup.

Sladkor je prazna hrana in nadomešča živila, ki vsebujejo pomembna hranila, vitamine in minerale. Večnemu vprašanju – koliko sladkorja na dan, ni videti konca. Kako imeti zdrav odnos do hranila, ki vidno škodi otrokom. Žlička na dan gotovo ne pusti večjih posledic, ampak kako bomo poskrbeli, da pri tej količini tudi ostane? Se vam zdi realno, da otrok na dan dobi “samo” en Oreo piškot? Ne pozabimo, da so največji problem skriti sladkorji, ki jih ne vidimo in ko enačbo seštejemo, postane hitro jasno, da imamo resno težavo.

Prirojena nagnjenost do sladkega okusa ima evolucijske vzroke, saj v naravi sladko pomeni kalorično in nestrupeno. V okolju, kjer je bilo preživetje odvisno izključno od hrane, ki jo najdeš, so bili sladkorji dragocen vir. Izobilje je bilo redko, zato tudi ni bilo potrebe, da telo razvije uravnalne mehanizme, ki bi omejevali prekomeren vnos ogljikovih hidratov. Prav nasprotno, zaradi omejenega dostopa do hrane, nas je telo celo vzpodbujalo, da se prenajedamo in presežek kalorij pretvorimo v maščobo. Dobro založeni smo imeli boljše možnosti, da preživimo daljša obdobja splošnega pomanjkanja npr. zimo. Moderni človek gotovo ne trpi pomanjkanja hrane, saj je na voljo v neomejenih količinah. Za kronične bolezni je takšno okolje postalo obljubljena dežela in ranljivo otroško telo idealna tarča.

Povprečen otrok v Evropski uniji danes zaužije 100 g sladkorja dnevno! V odstotkih je to 30 % dnevnih potreb po energiji. Za lažjo predstavo, to pomeni dva kozarca jabolčnega soka in košček torte.

Ali bi vi dali vašemu hišnemu ljubljenčku dnevno dodatnih 20 žličk čistega sladkorja v hrano?

Sladkor je enak sladkorju in ko enkrat z njim pretiravamo, kar je pogost pojav naše družbe, nikogar več ne zanima, od kod izviraš. Telo te porabi skladno s potrebami in kadar te je preveč, začneš delati škodo. V prepričanju, da je sadje zdravo in več pomeni bolje, pitamo otroke z vsem, kar izgleda kot banana, jabolko ali jagoda. Samo zato, ker je v čedni embalaži in se ponaša z napisom “eko” ali “demeter”, ne pomeni, da je zdravo.

Znanih je več kot petdeset različnih imen za besedo sladkor: fruktoza, glukoza, fruktozno-glukozni sirup, agava, surov sladkor, rjavi sladkor, trsni sladkor, koruzni škrob, dekstroza, maltoza, kristalan fruktoza, invertirani sladkor, sirup iz ječmenovega slada, , črna melasa, karamel, rožičev sirup, sadni sok, sirup rjavega riževa, dekstrin, etil maltol, maltodekstrin, sukroza, med, manitol, javorjev sirup, koncentrat sadnega soka, dekstran, etil maltol,…

Kakšen je učinek sladkorja pri otrocih?

Sladkor povzroča resne motnje v prebavi, močno zavira delovanje imunskega sistema, povzroča obolenja srčno-žilnega sistema in zavira normalno rast telesa. Redno uživanje sladkorjev pa otroke vodi k nastanku debelosti, diabetesa, rakavih bolezni, sistemskih vnetij, zobne gnilobe in prehranskim alergij.

Uživanje sladkorja škodi normalnemu delovanje mikroorganizmov v naših prebavilih, povzroča bolečine v trebuhu in zaprtje pri otrocih. Psihične težave, kot je tesnoba, anksioznost, depresija in agresija, so tesno povezane z nepravilnim delovanje prebavil.

Poskusi na živalih so pokazali, da pri podganah, ki so izpostavljene rednemu uživanju sladkorja, pride do telesnih, vedenjskih in možganskih sprememb, ki so tipične pri odvisnosti od drog.

Tri najbolj škodljive zasvojenosti so heroin, mesečna plača in ogljikovi hidrati.

Nassim Nicholas Taleb

Vpliv sladkorja na telo otrok lahko primerjamo z učinkom alkohola, cigaret in drugih drog pri odraslih. Njegovo delovanje na del možganov, ki povzroča odvisnost od snovi, je primerljiv z učinkom kokaina. Starši in stari starši smo postali novodobni preprodajalci sladkega fiksa.

Negativni učinki prekomernega vnosa sladkorja na učne sposobnosti, zmožnost tvorbe miselnih procesov in motnje vedenja, so pri diabetičnih otrocih dolgo znani. Pomenljiv je podatek, da pri “zdravih” otrocih še danes velja, da je povezava med prekomernim uživanjem sladkorja in vedenjsko-učnimi težavami kvečjemu šibka in da potebujemo nadaljnje raziskave. Torej nam želijo razložiti, da sladkor škodi eni skupni in da si pri drugi vse skupaj domišljamo.

Povečan vnos sladkorja negativno vpliva na delovanje imunskega sistema otrok. Kronično sistemsko vnetje in povečano tveganje za okužbe sta tesno povezana z motnjami delovanja limfnega sistema.

Vse več raziskav kaže na to, da je uživanje sladkorja neposredno povezano s povečanim tveganjem za rakava obolenja.

Druge škodljive stvari v prehrani naših otrok

–Rafinirana industrijska olja, ki vključujejo rastlinska olja(sončnično, repično, sojino,…), margarino, namaze in različne prelive. Praktično vsa procesirana hrana vsebuje te zelo škodljive snovi. V visokih deležih jih lahko najdemo v prigrizkih in pekovskih slaščicah. Proces pridelave in naravne nestabilnost naredijo ta olja rakotvorna, zavirajo zdrav razvoj in povzročajo debelost. V naše kuhinje smo jih vpeljali na začetku 20. stoletja. Tedaj so nadomestila zdrave živalske maščobe, kot je maslo, ki jih otroci nujno potrebujejo za normalen razvoj.

–Pasterizirano UHT( ultra visoka temperatura) mleko in iz tega mleka pripravljeni mlečni izdelki, so visoko alergeni in povzročajo prebavne motnje. Njihovo uživanje povezujemo tudi s povečanim tveganjem za nastanek ali poslabšanje astme in drugih oblik alergijskih reakcij.

-Naša prehrambena veriga vsebuje več kot 3000 aditivov. Danes povprečna odrasla oseba s prehrano letno zaužije 2-5 kg različnih dodatkov. Mnogi niso bili nikoli testirani na varnost v prehrani. Pesticidi, npr. glifosfat, so prisotni praktično v celotni verigi procesirange hrane in jih v visokih količnah najdemo tudi v procesiranih žitnih in drugih proizvodih.

–Umetna barvila v prehrani so resno povezana z motnjami pozornosti in prispevajo k nastanku alergij.

–Ojačevalci okusa, posebej MSG(mononatrijev glutamat), daje procesirani hrani izrazit mesu podoben okus, zaradi katerega deluje posebej privlačno. MSG lahko negativno vpliva na del možganov (hipotalamus), ki nadzoruje vedenje. Prav tako lahko povzroča prenajedanje in prekomerno telesno težo.

–Sodobni kosmiči, ki jih otroci uživajo za zajtrk. V procesu ekstruzije, s katerim pridobivajo koruzne in druge kosmiče, nastanejo zdravju škodljive nevrotoksične (škodljive za živčne celice)beljakovine, ki lahko povzročajo vedenjske težave. Prav tako mnogi kosmiči vsebujejo visoko količino sladkorja , umetnih sladil in drugih prehrambenih aditivov, ki imajo dodatno negativen vpliv na zdravje otrok.

Škodljivo razvajanje in njegove posledice

Staro in mlado se pogosoto strinja samo v tem, da se v glavnem ne strinjajo. Prehrana otrok ni nobena izjema. Pogovor se pogosto prične v obliki monologa ene strani: “Kaj smo mi vse pojedli.”, “Kaj te komplicaraš?”, “Od enega bonbončka pa ja ne bo umrl?”, “Saj je domači sok.”, “Je ekološko.”,”…ko je pri nas, bo dobil tudi kako čokolado!”.

Ljudje imamo do sprememb velik odpor. Na novosti pogosto gledamo kot na modno muho. Starejši kot smo, manj navdušeni smo nad “novim”. A ste že kdaj poskusili predstaviti ali vpeljati kakšno novost v družini? Prekletstvo “naivnega otroka” bo vedno metalo polena pod noge vsakršnemu poskusu, narediti kaj dobrega. Mladi pač nič ne vedo. Zmeraj pretiravajo in po nepotebnem komplicirajo. Zanašanje na leta življenja kot kriterij modrosti, je v dobi interneta zelo razvodenel argument, ki ga nekateri težko sprejmejo. Kljubovanje in prerekanje črpa energijo vsem stranem. Na koncu potegnejo kratko tisti, katerim želimo samo dobro – otroci.

Družba ima zelo popačeno sliko, kaj je normalno, saj je vsak poskus biti drugačen hitro označen kot grožnja temeljnjim vrednotam.

Kdo hrani danes koga, smo obrnili povsem na glavo. Zanimiva je primerjava med kako smo jedli nekoč in danes. Kaj je otrok dobil na krožnik v preteklosti, ni bil predmet pogajanj. Pojedel je tisto kar je dobil na mizo ali pa je ostal lačen. Luksuz izbire in indivdualnih menijev je bil neobstoječ. Danes ima otrok privilegij narekovati, kaj bo jedel. V trenutku, ko otrok odkrije moč uveljavljanja lastne volje, se prične strma pot navzdol. Namesto da se ukvarjamo s tem, kaj je dobro za otroka, se ukvarjamo s tem, kaj je dobro otroku.

Redka področja zanemarjamo bolj in so zmote večje, kot v svetu prehrane. Zdi se, kakor da današnji otroci skrbijo sami zase in nikogar ne poslušajo. V poplavi vseh novosti in nenehnih sprememb samo še dvignemo roke, kupimo hrano in upamo na najboljše. Izbor hrane nam postaja vsako vsako leto manj pomemben, vse do trenutka, ko imamo otroka v puberteti in se dokončno zgražamo nad propadom sistema in svinjarijo, ki jo naši otroci jedo. Zdrava hrana postane aktualna šele, ko jo otrok ali odrasel dokončno izgubi.

Primerjava med vloženim trudom v vzgojo in pripravo hrane je pogosto obratnosorazmerna konstanta, ki drži kot Newtonovi zakoni.

Kako izgleda dobra hrana za otroke?

Obstajajo številni zelo okusni in hranilni recepti, ki bodo poskrbeli za razvajanje naših otrok in vaših vnukov. Splet je čudež, ki nima meja, naj vam koristi kot vir uporabnih idej.

Nekaj predlogov:

–Sir! Je superživilo polno hranil. Posebej hranilni so siri, ki so izdelani iz surovega mleka. Toast ali prigrizek? Odločitev je vaša.

-Popečen kruh s surovim maslom in surovim medom

–Mesek, mesek in še enkrat mesek. Slovenci premalo cenimo kakovost lastnih izdelkov. Tradicionalne koline so odlična priložnost, da si pripravimo manjše paketke za naše najmlajše. Ne pozabite na ocvirke. Otroci jih obožujejo. Meso je odlično hranilo, ki ga ima večina otrok obožuje.

–Domača juha: goveja, kurja, svinjska ali kostna, je odličen in hranilen obrok za otroke. Samo skuhati jo je potrebno.

–Jajca; jajca s slanino ali jajca s šalotko; jajčni rumenjaki pomešeani v mleko? Kaše s sirnim nadevom? Možnosti je veliko.

–Zrezki, čufte in doma izdelani hamburgerji.

–Slanina ali panceta, ki je izdelana na tradicionalen način.

-Stari starši se še spomnite hrane, ki ste jo uživali, ko ste bili majhni. Pripravite jim kaj tradicionalnega, npr. ajdove žgance z ocvirki in mlekom.

–Domače sladice z naravnimi sladili uporabljajte varčno in preudarno. Vsak desert naj vsabuje obilico masla ali drugih zdravih maščob.

–Domač sladoled iz kefirja in zamrznejnega sadja. Po potrebi dodamo surov med ali javorjev sirup.

–Surovo mleko od bližnjega kmeta. Mleko predstavlja eno najbolj popolnih živil. Pazite, da ga ne pregrejete višje od telesne temperature, saj tako uničite mnoge zdravju koristne snovi.

–Kruh iz droži. Tisočletja je bila to edina oblika pekovskega izdelka. Za otroke je hranilnejši in lažje prebavljiv. Njihovo telo vam bo hvaležno.

Povzetek

Mlada telesa so zaradi hitrega in intenzivnega razvoja posebej dovzetna za vsakršno obliko škodljivih dejavnikov. Telesni nezreli obrambni mehanizmi otroku ne omogočajo ustrezne zaščite. Procesirana hrana ima zaradi svoje pestre sestave telesu tujih snovi izrazito negativen vpliv na zdravje otrok. Negativni učinki posameznih snovi na telo se ne seštevajo, temveč množijo in so zaradi tega toliko bolj škodljivi.

Otroci nimajo znanja in potrebnega samonadzora, ki bi jim zagotavljal, da sprejemajo odločitve o tem, kaj je zanje dobro. Čigava je ta naloga ne bi smelo biti vprašanje, vendar se zdi, da smo padli na celi črti. Naše čustvene potrebe so nam pomembnejše od zdravja otrok, saj zlorabljamo njihovo zaupanje zato, da se mi boljše počutimo. Zdi se, da je potreben korenit razmislek o tem, kaj dejansko pomeni “razvajanje”? Današnja definicja je mnogo bolj podobna prispodobi prekupčevalca in odvisnika, kot pa nekim zdravim medružinskim odnosom.

Nepoštevo do otrok je, da te stvari pogosto vemo, a jih enostavno ignoriramo in se tolažimo, da kaj takega ni možno pri naših otrocih. “Oni že ne bodo zboleli.” Če pa vendar le zbolijo, najdemo primeren izgovor. Krivo je vse drugo razen hrana. Visoko procesirana živila ne sodijo v telesa naših otrok.

Žalostno je, da z vidika prehrane pogosto lepše in boljše skrbimo za naše živali, kot za naše otroke, saj nam je popolnoma jasno, da bodo v nasprotnem primeru hitro zbolele.

A smo kot vrsta resnično tako drugačni? Si upamo trditi, da za nas ne veljajo enaka pravila igre?

Vsaka sprememba je težka, vendar verjemite, ta je vredna vašega časa in truda. Z odločnim ne škodljivi hrani bomo naredili pomemben korak k boljšemu zdravju naših otrok in tako tudi poskrbeli za zdravje prihodnjih generacij.

U.M.

Viri:

• https://curesearch.org/Incidence-Rates-Over-Time\
• https://seer.cancer.gov/archive/csr/1975_2015/browse_csr.php?sectionSEL=28&pageSEL=sect_28_table.02#table2
• https://www.nature.com/articles/ejcn201487
• https://sciencenordic.com/childrens-health-consumption-food-choices/children-feast-on-sugar/1404095
• https://www.bbc.com/news/health-48499195
• https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2235907/
• https://www.dhhs.nh.gov/dphs/nhp/documents/sugar.pdf
• https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1876285910002500
• https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3448089/
• https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27550974
• https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25242636
• https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0271531784800573
• https://www.bmj.com/content/360/bmj.k322
• Bethell, C., et al. A National and State Profile of Leading Health Problems and Health Care Quality for US Children: Key Insurance Disparities and Across-State Variations. Academic Pediatrics, May–June 2011, Volume 11, Issue 3, Supplement, p. S22–S33.
• Bitsko, R.H., et al. Epidemiology and Impact of Health Care Provider-Diagnosed Anxiety and Depression Among US Children. J Dev Behav Pediatr. 2018 Apr 24.
• Gupta, R.S., et al. The Public Health Impact of Parent-Reported Childhood Food Allergies in the United States. Pediatrics. 2018 Dec;142(6). pii: e20181235.
• Perrin, J., et al. The Increase of Childhood Chronic Conditions in the United States. JAMA. 2007;297(24):2755-2759.
• Weitzman, Carol. How Can We Support Children and Families With Information Gleaned From Developmental Screening? Pediatrics. 2019 Nov 14. pii: e20192936.
• Whitney, D.G., et al. US National and State-Level Prevalence of Mental Health Disorders and Disparities of Mental Health Care Use in Children. JAMA Pediatr. 2019 Feb 11.
• Zablotsky, Benjamin, et al. Estimated Prevalence of Children With Diagnosed Developmental Disabilities in the United States, 2014–2016. National Center for Health Statistics. NCHS Data Brief, No. 291, Nov 2017.