V trenutnem kaosu se zdi, da so problemi kar izpuhteli. Postavljeni na stranski tir čakajo na ponovno priložnost. Žarometi so usmerjeni drugam.

Stroški pandemije bodo nepredstavljivi. Smrtnih žrtev bo “veliko”. A vse je relativno. Statistika je izmuzljiva stvar. V rokah spretnega uporabnika hitro prikaže iskano.

Gledamo v pravo smer?

A ste vedeli, da obstaja bolezen, ki samo v ZDA vsako uro zahteva 60 življenj? Na letni ravni to pomeni 500.000 prezgodnjih smrti. S težjo obliko zboli blizu 50 odstotkov prizadetih. Prisotnost med populacijo je 100 odstotna.

Kakšna je razlika napram trenutni bolezni? Pride tiho in počasi, ne opaziš je. Enkrat zakoreninjena, je bitka napol izgubljena. In kaj je najbolj strašljivo? Nihče ne trzne. Nič! V družbi je tako vseprisotna, da njenih posledic nismo sposobni dojeti.

Hrana predstavlja največji neodvisni dejavnik tveganja za nastanek bolezni, ki ga lahko preprečimo. Če zraven prištejemo posredne dejavnike in komplikacije, ki izhajajo iz bolezni kot je sladkorna tipa 2, je številka mnogo višja. Ne govorimo več o pandemiji. Za obseg težav, ki jih imamo ni izraza. Pred seboj imamo cunami, ki ga človeštvo ne dojema. Resnični grobar Zahodne civilizacije. Koga torej se je potrebno resnično bati?

V letu 2018 je v Sloveniji umrlo 20.500 oseb: 7900 zaradi srčno-žilnih bolezni in 6600 kot posledica rakastih bolezni. Dva vzroka, 70 odstotni delež, ki sta v veliki meri povezana izključno s prehrano.

“Po naših podatkih prebivalci Slovenije v povprečju zaužijemo preveč mesa, zlasti preveč mesnih izdelkov, medtem ko je uživanje rib prenizko.”

NIJZ

Torej stvari so jasne. Manj je več! Vendar kakšna je podlaga za njihove odločitve? Od kod ideja, da je rdeče meso zdravju škodljivo?

“Zdravstveno stanje prebivalstva je v veliki meri povezano z zdravim življenjskim slogom. Ta ni odvisen le od posameznih komponent (v tem primeru le od uživanja mesa in mesnih izdelkov), ampak predstavlja celoto posameznih življenjskih navad, ki so lahko dejavniki tveganja ali varovalni dejavniki”

NIJZ

Težava nastopi že pri osnovni razlagi – “kaj je zdravo?” Zdi se, da imajo srčno-žilne in rakaste bolezni skupnega sovražnika – rdeče meso.

Slaba znanost

Kakšna je razlika med vero in znanostjo?
Vera je slepo prepričanje v nekaj. Neodvisno od stvarnih dokazov. Stališča ne spreminjaš. Ignoriranje novih spoznanj je predpogoj za njen obstoj in zato ima tudi velik odpor do sprememb.
Znanost po drugi strani, se trudi ponuditi najboljšo možno razlago v danem trenutku. Nenehen dvom predstavlja ključno sestavino kritično naravnanega razuma. Izhodišče je vprašanje “Kakšni so trenutni dokazi?” Pod vplivom nenehnih sprememb in novih spoznanj, svojo razlago ustrezno prilagodi.

Vsaj v splošni razlagi so stvari jasne. A resnično življenje in teorija pogosto živijo drug mimo drugega.

Danes smo na točki, ko več ne veš kaj jesti. Navidezno izobilje in cunami informacij. Možgani kar žarijo. Sestava jedilnika je postala preplet strahu, ignorance in preživetvenega nagona. Potopljeni v množico verjamemo, da je biti na strani večine edina možnost. Kdo pa še danes plava proti toku?

Zgodovina nas uči, da se nič ne naučimo in hrana ni nobena izjema.
Lahkomiselno zaupamo v strokovnost oseb z avtoriteto. Njihova nepristranskost in dobronamernost sta po mnenju mnogih samoumevni. Namesto resnice raje poslušamo to kar je prijetno za uho, ne dobro za telo.

Kje smo zgrešili? Naše znanje o prehrani je seštevek mnogih napak. Slabe raziskave, ideologija, poenostavljanje, ego, moč kapitala, podkupljivost in ignoranca je samo nekaj naših grehov. Imamo prehrambene smernice, ki namesto zdravja povzročajo bolezni.

Mit #1: rdeče meso povzroča raka

Od kod ideja, da meso povzroča raka? Leta 2015 je ustanova pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije želela poiskati dokončen odgovor . Mednarodna agencija za raziskave rakastih bolezni (IARC) je pregledala 800 raziskav. Spopadli so se z goro podatkov in po “skrbnem pregledu” prišli do zaključka – rdeče meso škodi zdravju. Kadar IARC govori, politika( ljudje) posluša. Konec koncev imajo dolgo in zelo znanstveno ime.

Za vsakih 100 gramov zaužitega rdečega mesa, povečamo tveganje nastanka kolorektalnega raka za 17 odstotkov. Za vsakih 50 g klobas, ki jih pojeste, povečate vaše tveganje za dodatnih 18 odstotkov. Rdeče meso je dobilo pečat “verjetno rakotvorno” Procesirane mesnine (klobase) so bile umeščene še višje – rakotvorne. V skupino, kjer ji družbo delajo azbest, arzen, tobak in alkohol.

Novica o negativnih učinkih mesa je udarila kot bomba. Mediji so pograbili kost in jo zglodali do mozga. Družba je bila v težkem položaju. Potrebne so korenite spremembah. V kolikor želimo ubežati smrti za nekaj dodatnih let, je potrebno preklopiti jedilnik na oreščke, perutnino in polnozrnata žita.

Vsaka zgodba ima dve plati, zato ne ne tako hitro! Leta 2018 so naredili analizo raziskave, ki jo je IARC vodila. Ugotovitve so presenetile marsikoga. Od 800 pregledanih raziskav, je bilo izbranih in uporabljenih zgolj 14. Vse po vrsti so bile opazovalne. Kaj to pomeni? Sledi kmalu. Zakaj so izpustili 786 raziskav niso nikoli pojasnili. Med njimi so bile mnoge, ki dokazujejo povsem nasprotno.

Od 14 skrbno izbranih raziskav, jih osem ni kazalo nobene povezave med rakastimi boleznimi in uživanjem rdečega mesa. V preostalih šestih je samo ena raziskava kazala statistično pomembnost. Pomeni, da obstaja možna povezava in je meso lahko eden od vzrokov težav – 1 od 800 ali 0,125%.

Ena od raziskav je vključevala Adventiste. Verska skupnost, ki jo sestavljajo pretežno vegetarijanci. Uživanje mesa velja kot znak uporništva. Tisti, ki ga jedo, pogosto tudi kadijo, pijejo in se splošno manj gibajo. Avtorji raziskave navajajo, da je povezava z rakom najmočnejša v skupini s prekomerno telesno težo. Ljudje, ki so debeli imajo pogosto tudi težave z inzulinsko rezistenco (IR). Oba pridružena dejavnika predstavljata izrazito tveganje za rakaste bolezni. A ni smiselno, da tukaj najprej poiščemo vzroke? Ne, krivec je bil že v naprej znan. Potrebni so samo še dokazi.

Pomanjkljivost epidemioloških raziskav

Epidemiološke študije so opazovalne študije. Pomeni, da pogledamo številke in poskušamo razumeti njihov pomen, iščemo povezave. Njihov namen je postavitev hipotez. Kaj je hipoteza? Zamisel. V tem primeru je zamisel “rdeče meso povzroča raka”. Za potrditev domneve potrebuješ nadzorovan kliničen preizkus. Epidemiološka študija predstavlja dober prvi korak, vsekakor pa ne zadnjega. Iz različnih vzrokov se na tej točki večkrat potegne črto in površne ugotovitve postanejo končne resnice.

Rezultati se pogosto zlorabljajo. Vidiš kar želiš, kar je na nek način razumljivo. Znanstveniki so le ljudje, z vsemi dobrimi, kot tudi slabimi lastnostmi. Pritiski, ugled in finančna sredstva so samo nekatere skrbi. Polom raziskave lahko pomeni tudi konec kariere.

Tresla se je gora, rodila se je miš

Pomemben podatek je moč korelacije. Visoka korelacija namiguje na možno vzročnost. Ampak! Potrditi jo je potrebno z nadzorovanimi preizkusi. Potrebna je poglobljena razlaga. Šolski primer preteklosti je tobak. Kjer se kadi, tam je pljučni rak – tudi do 30 krat več ga je.

A stvari redko tečejo tako gladko. Pogosto je povezava šibka npr. rdeče meso poveča tveganje za 1.2 kratnik. Primerjajte to z zgornjo številko. Rezultati so z vidika statistike nezanesljivi. Zakaj? Preveč je dodatnih (pogosto neznanih) dejavnikov, ki lahko pomembno vplivajo na rezultate. Zakaj smo številke tako napihnili, lahko samo ugibamo.

Povezava ne pomeni vzročnosti. Samo, ker se A in B pojavita sočasno, ne pomeni da A povzroča B in obratno.
Poglejmo si spodnjo tabelo. Grafa se čudovito prekrivata. Na prvi pogled so stvari hitro jasne. Od leta 1999 do 2009 obstaja tesna povezava med številom utopljenih ljudi v bazenu in številom predvajanih filmov v katerih nastopa Nicolas Cage. Več filmov, več mrtvih. A to pomeni, da Nicholas Cage poveča tveganje za utopitev?

Ko ima hudič mlade, jih ima veliko

Ste vedeli, da ljudje, ki uživajo več mesa pogosto živijo manj zdravo? Kajenje, alkohol, manj gibanja, pomanjkanje spanca, nezdrava prehrana, je samo nekaj pridruženih dejavnikov. Pogosto so to posamezniki, ki se ne zmenijo za noben nasvet. Da je mera polna dodajmo še debelost. A se vam zdi to nekdo pri katerem je meso težava?

Vse dobro pride v paketu. Ljudje, ki uživajo manj mesa imajo pogosto bolj zdrave življenjske navade. Ne kadijo, ne pijejo, imajo višjo izobrazbo, meditirajo, skrbijo za vitko postavo. Zavedajo se pomena zdravja. Aktivno skrbijo za telesno, kot duševno zdravje. Načinov kako to dosežejo je veliko. Vsak zase ima pozitiven učinek na zdravje. Kako torej lahko trdimo, da je meso ključno? Poglejte malo naokrog. Tudi brez raziskav prideš do podobnih zaključkov.

Varljiva anketa

Osnova epidemioloških raziskav so podatki, ki jih pridobimo z anketami. Vsak vprašalnik je zanesljiv samo toliko, kot je iskrenost anketiranca. Biti iskren je lepo. A to ni naša odlika. Smo kronični lažnivci. Ne mine pogovor, kjer ne bi stvari olepševali, pretiravali in umetno ustvarjali. A se spomnite kaj ste jedli v preteklih 54. tednih? Kako pogosto ter v kakšnih količinah? Že dan prej nam povzroča težave. Kako torej naj zaupamo podatkom anket?

“Z rdečim mesom in mesnimi izdelki je najbolj povezan rak debelega črevesa, nakazana pa je tudi povezava z rakom želodca, trebušne slinavke in dojke, vendar dokazi niso prepričljivi.“

NIJZ

Torej, če povzamemo – je, ampak ni! Kirurg vam mora amputirati nogo. Ni se še odločil katero. Prizna tudi, da ni čisto prepričan ali je poseg sploh potreben. Hkrati vas opozori, da je poseg nujen. Zveni kot nekdo, ki mu lahko zaupate.

Leta 2007 so objavili rezultate raziskave, ki je spremljala 50.000 žensk 16 let. Proučevali so pojavnost kolorektalnega raka in količino zaužitega mesa. Raziskovalci so ugotovili, da vzročne povezave ni možno narediti. Izpostavljajo tudi, da hem-železo(oblika železa, ki ga najdemo v mesu) ne vpliva na razvoj bolezni. Auč.

Še kako pomembno je, da smo prepričani v to kar govorimo. V kolikor so argumenti šibki, je vedno lažje manipulirati. Govoriti s položaja avtoritete, je velika prednost. Igranje na karto strahu pa primerno sredstvo za dosego cilja. Le kdo vas ne bo poslušal, če pa govorite o raku in drugih boleznih? To so resne stvari.

Torej, nauk zgodbe je? Rdeče meso povzroča gotovo raka, vendar nismo povsem prepričani. Dokazov ni, vendar so na dosegu roke. Govorimo resnico, vendar detektor laži pogosto piska. Zato vam svetujemo, da njegovo uporabo zmanjšate.

Tweet

Mit #2: rdeče meso povzroča srčna obolenja

“Meso in predvsem mesni izdelki pa lahko vsebujejo tudi velik delež skupnih in nasičenih maščob. Veliko študij povezuje prekomerno uživanje mesa in mesnih izdelkov s povišanim celokupnim vnosom maščob in še zlasti neželenimi nasičenimi maščobnimi kislinami. “Leta 1910 so ZDA imele 3000 zabeleženih primerov srčnega infarkta. 50 let kasneje, leta 1960, pa kar 500.000. V Sloveniji za srčnim infarktom letno umre nekaj manj kot 700 moških. Za rakastimi boleznimi, je drugi najpogostejši vzrok smrti moških med 20 in 64 letom.

Strah pred mesom ljudje pogosto povezujejo z besedo holesterol. Živalske maščobe nas opozarjajo, mašijo žile. Naredimo raje en velik ovinek. Poglejmo kaj pravijo podatki?

Mnogi znanstveniki so verjeli (še verjamejo), da je holesterol odgovoren za naše težave. Maslo, jajca in rdeče meso so z njimi posebej bogate. Nasičene maščobe in holesterol višajo raven holesterola v krvi. Posledično odlaganje holesterola (plakov) v arterijah vodi v zamašitve žil in infarkt. Tako, na kratko, se glasi t.i. “lipidna hipoteza.” Ena največjih zmot zdravstva sploh. Vse do danes trditev niso uspeli dokazati.

Človek ni glodalec

Desetletja nazaj so izvedli poskus na živalih. Cilj je bil proučitev učinka mesa na organizem. Iz praktičnih razlogov so kot najbolj primerno vrsto izbrali kunca – rastlinojedca, ki prisilno uživa meso! In kakšne so bile ugotovitve? Kunci, ki uživajo meso razvijejo aterosklerozo. Tipično prepoznavni plaki so bili jasno razvidni v stenah arterij. Je to dokaz? Preden prenesemo znanje na fiziologijo človeka se spomnimo, da obstaja manjša težava – mi nismo kunci. Ljudje (in predniki) uživamo meso vsaj 2.500.000 milijona let. Eden ključnih dejavnikov, da imamo danes tako razvite možgane, je bilo prav uživanje mesa in drobovine. Zdi se, da vse doslej ni bilo težav. Kar naenkrat imamo zamašene odtoke? Nelogično in težko verjetno.

Več kot 50 let se že trudijo. Dokazov, da živalske maščobe škodijo zdravju, vse do danes niso predložili. Samovoljna interpretacija rezultatov, se zdi, je orodje izbora. Apel na čustva pa izbran način posredovanja podatkov. In strah? No…kakšen je njegov učinek, ko omenimo besedo “holesterol”, je jasen.

Tweet

Pet raziskav, ki pošiljajo “lipidno hipotezo” tja kamor sodi – pokopališče:

1.)Hooper, Lee, et al. “Reduction in saturated fat intake for cardiovascular disease.”
– 59,000 ljudi; rezultat: zmanjšan vnos maščob ne zmanjša tveganja za srčno-žilna obolenja.

2.) De Souza, Russell J., et al. “Intake of saturated and trans unsaturated fatty acids and risk of all cause mortality, cardiovascular disease, and type 2 diabetes: systematic review and meta-analysis of observational studies.”
-pregled 73 raziskav; 90,500 do 339,000 ljudi; rezultat: ljudje, ki uživajo več nasičenih maščob imajo enako tveganje za srčno žilne bolezni, kot kontrolna skupina (manj maščob)

3.) Siri-Tarino, Patty W et al. “Meta-analysis of prospective cohort studies evaluating the association of saturated fat with cardiovascular disease.”
-347,747 ljudi; rezultat: nasičene maščobe ne povečajo tveganja za srčno-žilne bolezni.

4.) Chowdhury, Rajiv, et al. “Association of dietary, circulating, and supplement fatty acids with coronary risk: a systematic review and meta-analysis.”
-49 opazovalnih in 27 klinični raziskav; 100,00 do 500,000 ljudi; rezultat: raziskava ni našla povezave med nasičenimi maščobami in srčno-žilnimi obolenji

5.) Schwab, Ursula et al. “Effect of the amount and type of dietary fat on cardiometabolic risk factors and risk of developing type 2 diabetes, cardiovascular diseases, and cancer: a systematic review.”
-pregled 607 raziskav; rezultat: uživanje nasičenih maščob ne poveča tveganja za srčno-žilna obolenja.

Naj številke govorijo zase.

Zaključek

Edina trditev, ki jo lahko uporabimo proti rdečemu mesu, kot vzroku bolezni je, da nekatere študije kažejo, da redno uživanje začasno dvigne raven holesterola. Spet druge raziskave kažejo nasprotno. Tudi če vsi prsti kažejo na to, da uživanje mesa zvišuje raven holesterola, je edini zaključek, ki ga lahko naredimo: “Pa kaj?”

Najverjetnejši vzroki srčnih bolezni so drugje. Spremembe v naši prehrani: velika poraba rafiniranih ogljikovih hidratov in rastlinskih olj. Stvari še poslabša kronično pomanjkanje hranil. Naša telesa zaradi osiromašene hrane trpijo pomanjkanje ključnih vitaminov in mineralov. Črtanje mesa in maščob z jedilnika ne pomaga. Prav nasprotno! Meso predstavlja eno ključnih hranil, ki je človeka postavilo na vrh prehranjevalne verige. Všeč ali ne, fiziologija pač ni filozofija in takšna so dejstva.

Literatura

https://academic.oup.com/cardiovascres/article/89/3/525/324945
https://doi.org/10.1093/af/vfy009
https://doi.org/10.1093/qjmed/hcr243
https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/202339
https://jamanetwork.com/journals/jamainternalmedicine/fullarticle/409791
https://link.springer.com/article/10.1007/BF00052142
https://link.springer.com/article/10.1007/s11912-010-0139-7
https://ods.od.nih.gov/factsheets/Zinc-HealthProfessional/#h5
https://time.com/4252373/meat-eating-veganism-evolution/
https://www.cancer.org/content/dam/cancer-org/research/cancer-facts-and-statistics/annual-cancer-facts-and-figures/2019/cancer-facts-and-figures-2019.pdf
https://www.eurekalert.org/pub_releases/2002-06/uoma-urf061002.php
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2824152/
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3712342/
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4095759/
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4465628/
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4532752/
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16467233
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17329264?
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17551493
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24723079
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/2507690
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26068959
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26633477
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/30289048
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/zdravje_v_slovenji.pdf
https://www.researchgate.net/figure/continued_tbl2_324770698
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/0140673692906097
https://www.theguardian.com/society/2015/oct/26/bacon-ham-sausages-processed-meats-cancer-risk-smoking-says-who
https://www.who.int/features/qa/cancer-red-meat/en/
https://podatki.nijz.si/
https://www.nijz.si/sl/priporocila-glede-uzivanja-rdecega-mesa-in-mesnih-izdelkov