Manj je več ali več je manj? Kdaj, koliko in kako ješ, je pomembno.
V iskanju hrane smo na tem planetu glavnino življenja. Lovili in nabirali večji del dneva vse, kar je bilo užitnega. Večje je boljše, je bilo pomembno vodilo.
Danes samoumevni hladilnik in trgovina, ki sta privilegija sodobnega človeka, večji del človeštva sploh nista obstajala. Z izjemo redkih tehnik (fermentacija in sušenje) je bilo malo načinov shranjevanja živil. Tudi posod in drugih priročnih kuhinjskih pripomočkov nismo imeli dolgo časa.
Tisočletja so v merilu človeka, katerega obstoj ocenjujemo v milijonih let, v tej luči zelo kratko obdobje. Toliko manjši delež predstavljajo sodobne prehrambene smernice.
V nenehnem gibanju, so bili zajtrk, kosilo in večerja neznanke. Nažiranje in postenje sta se redno izmenjevala. V času pomanjkanja telo porablja lastne zaloge in preklopi na hrano, ko je le ta na voljo.
Zmernost je sodoben izraz, ki ga narava ne pozna. Kadar je hrane na voljo v omejenih količinah, se z vnosom ne varčuje. Vsekakor smo živeli daleč od danes priporočenih “5-obrokov dnevno”. Enostavno za to ni bilo pogojev. Naše telo ni ustvarjeno zato, da cel dan prebavlja hrano. Neprestan vnos hranil vodi v težave s katerim se danes mnogi soočajo – debelost, diabetes, kronična utrujenost in kup drugih stvari.
Ko imajo vsi enake probleme, jih v očeh posameznika nihče nima in to je težava.
Intermitentno postenje, kjer so obroki razdeljeni v manjše število in se naenkrat zaužije večja količina hrane, so v neposrednem nasprotju s tem, kar nas učijo. Kljub začetni zmedi, je to način, kako smo uživali hrano vse do danes – 99 odstotkov našega časa.
Postenje predstavlja najcenejše zdravilo, ki se ga ne poslužujemo. Telo potrebuje počitek, tudi od hrane.
Ni pomembno samo kaj ješ, ampak vsaj toliko kdaj, koliko in kako pogosto ješ.
- Angelino, D. Eat Like a Caveman–The Paleo Diet.
- Ben-Dor, M., Gopher, A., Hershkovitz, I., & Barkai, R. (2011). Man the fat hunter: the demise of Homo erectus and the emergence of a new hominin lineage in the Middle Pleistocene (ca. 400 kyr) Levant. PLoS One, 6(12), e28689.
- Mattson, M. P., Allison, D. B., Fontana, L., Harvie, M., Longo, V. D., Malaisse, W. J., … & Seyfried, T. N. (2014). Meal frequency and timing in health and disease. Proceedings of the National Academy of Sciences, 111(47), 16647-16653.
