Kdo je dober strokovnjak? 8 nasvetov za lažjo odločitev komu zaupati

strokovnják -a m (á) kdor kako stroko (dobro) obvlada, se spozna nanjo: vprašati strokovnjaka za mnenje; kmetijski, pravni strokovnjak; delo vodijo priznani strokovnjaki; strokovnjak za jezikoslovje, za gospodarska vprašanja; posvetovanje strokovnjakov iz prakse
// ekspr. dober poznavalec česa: fant je pravi strokovnjak za avtomobile / iron. ti si pa strokovnjak v poznavanju ljudi

Če vtipkamo besedo “nutrition” (angl. = prehrana) v Google, ta vrne 881.000.000 zadetkov. Recimo, da
smo zelo izbirčni in če upoštevamo zlati odstotek, še zmeraj ostane 8.810.000 strani.

Povprečno znanost letno proizvede neverjetnih 2,6 milijona člankov. Hiperinflacija, ki ob upoštevanju
podatka, da se globalno število doktorjev znanosti letno poveča za 4 %, ne kaže znakov upočasnitve. Če
odštejemo naslove, ki za nas tematsko niso aktualni, še zmeraj ostane vesolje člankov, pred katerim tudi
najbolj pogumni poklekne.

In kot da številke same po sebi niso dovolj, je znanstveni žargon navadnemu smrtniku neprijazen in
povsem odtujen. Tujke, formule in nepregledne tabele razume pogosto le najožji krog razsvetljenih
zemljanov. Hieroglife in znanost je pač težko ločiti, zato razumljivo veliko
ljudi reče “Hvala, ampak ne, hvala!”

V svetu prehrane bomo srečali veliko dietokratov, narcisoidnih ignorantov, fahidiotov, sumljivo oblečenih gurujev, Instagram estradnikov in druge modne muhe, ki menijo, da poznajo končno resnico. Ločiti zrnje od plevela se zdi misija nemogoče. Naše znanje temelji na zaupanju do izbrane avtoritete, zato je pomembno, da se tega odnosa aktivno zavedamo.

Kako prepoznati dobro vsebino, ko jo vidiš? Kako naj nekdo, ki ga iskanje lastnih odgovorov zanima bolj, kot “kopiraj & prilepi” mnenje belih halj v ambulanti ali mišičnjaka v fitnesu, uspešno najde tisto, kar dejansko potrebuje?

Marjan in izmuzljivi mit strokovnjaka

Recimo, da našega prijatelja, alterego po imenu Marjan, že od nekdaj zanimajo pomembna vprašanja. Povečan indeks telesne teže, čeden trebuh, trojne tablete za krvni pritisk in neprestane prebavne težave dajo vedeti, da je to nekdo, s katerim ni šale. Statistika ne bo daleč od resnice, če ga umestimo v zlato sredino moških srednjih let.

Marjan zaupa le najboljšim – Slovenske novice, 24ur, Vizita.si in najboljši prijatelj. Dodatno se za vikend izpopolnjuje ob šanku. Tam sreča mnogo različnih, predvsem pa strokovnih pogledov,, ki mu pomagajo širiti obzorja. Nerad dela lastne zaključke, zato raje odločitve o zdravju zaupa v roke drugim. Strokovnjakom gre zaupati, je prepričan, saj da so vendar ves čas na TV, lepo oblečeni in okronani z laskavim nazivom “dr.” spredaj, zadaj ter med imenom.

Čeprav se dosledno drži predpisane diete tablet, dosledno posluša strokovnjake in pridno jé vsak dan, cel dan, gre njegovo zdravje počasi  navzdol. Kako je to možno?

Kdo je strokovnjak in kdo “strokovnjak” je večkrat težko ločiti, če ne vemo, na kaj biti pozorni pa še takrat ni zagotovila. Včasih očitno kot slon, spet drugič kot drobna miš, so znaki sestavljanka, ki jo košček po košček dajemo skupaj. Če ne želimo končati kot Marjan, je morda vredno o tem razmišljati, preden imamo dva dnevna obroka tablet.

#1 Ignoranca – mati vseh težav

“Prvo načelo je – ne smeš se slepiti in sebe najlažje preslepiš.”

Richard P. Feynam.

V devetdesetih letih je McArthur Wheeler sredi belega dne v mestu Pittsburgh brez maske vkorakal v banko in jo oropal. Na podlagi posnetkov, ga je policija hitro izsledila in aretirala. Med zaslišanjem je bil vidno presenečen, da so ga sploh ujeli. Ob predložitvi videoposnetkov nadzornih kamer je le začudeno rekel”… ampak, če sem imel limonin sok na obrazu.”

Zgodba se je začela z izvirno idejo. Limonin sok se uporablja kot nevidno črnilo. Po spletu okoliščin, ki niso jasne niti kvantni fiziki, je gospod Wheeler doživel evreko – kaj pa če…? Polaroidno fotografijo je premazal s sokom. Začuden in hkrati navdušen je opazil, kako obraz na sliki izgine. Hitro je bilo jasno, da je ena plus ena enako pet in že v naslednjem trenutku ropamo banko brez maske.

Kdor išče odgovore, naj začne pri sebi. Največja ovira je pogosto očem nevidna – lastna ignoranca.

Dunning Krugerjev učinek, kot ga imenuje znanost, govori o tem, da se ljudje ne zavedajo lastne ignorance. Nepoznavanje lastnih omejitev pogosto vodi v zgrešene zaključke. Zveni komplicirano? Pa ni. Miselni proces je podoben branju knjige. Da razumeš vsebino, moraš  najprej usvojiti slovnico.

Kljub temu da strokovnjak preživi vice in je na koncu trpljenje okronano z doktorsko dizertacijo, je smetana družbene inteligence pod kožo še zmeraj krvava. In dokler bodo ljudje, bodo tudi napake. Pomembno vprašanje je torej ali se jih dovolj zavedamo. Ne govorijo zastonj, da ne veš, česar ne veš in česar ne veš, je pogosto najbolj pomembno. Tukaj se nam pogosto zatakne. Kdor resno misli z iskanjem objektivne resnice, ima pred seboj verjetno največji izziv – sebe. Mnogi na to hitro pozabijo, sploh kadar jih družba okrona s statusom, ugledom in vplivom.

#2 Samozavest in(ali) znanje?

V svetu prehrane velja enako, kot je dokazal McArthur – samozavest ni nujno pokazatelj znanja. Okolje, kjer je dokončnost odgovora redka, ljudje nagonsko iščemo nekoga, ki trdo stoji na svojih nogah. Samozavest je magnet, ki od nekdaj privlači množice.

Negotovost predstavlja človeku nevzdržno stanje. Zato v iskanju odgovorov iščemo varen zaliv. Ni pomembno, kaj kdo govori, ampak kako govori. Čez palec je pravilo 80:20, kjer je na prvem mestu “kako poveš” in šele na drugem “kaj poveš”, dovolj zgovorno.

“Prepričanje” ni enako kot dejstvo. Če je prvo plod subjektivnega razmišljanja, je slednje proces, ki sledi nekim pravilom, okrog katerih se je znanstvena skupnost strinjala, da zagotavljajo najvišjo možno stopnjo objektivnosti – resnico.

Kakšne so posledice? Prepričanje je slepa ulica. Togo in neprilagodljivo se pod vplivom novih okoliščin ne spremeni in je popolno nasprotje tega, kar iščemo. Dejstva prilagodi sebi v prid kot volk, ki vas želi prepričati, da je babica.

 Po drugi strani pa dejstva zanima vsebina. Ni pomembno ali jecljaš ali si rojen retorik ali nekje vmes, tisto kar šteje, so podatki. Zavezani resnici in visokim etičnim standardom pod vplivom novih spoznanj svojo zmoto priznajo in stališče ustrezno prilagodijo.

Nasprotno kot kriterij v trgovini naj bo v ospredju kakovost vsebine pred izgledom in bleščicami na embalaži.

#3 Kako komuniciraš pove veliko

(Ne)strokovnost našega sogovornika se kaže tudi skozi način komunikacije. Naj bo to monolog, dialog ali epilog, se dober strokovnjak trudi v načinu podajanja snovi. Univerzalne razlage ni, zato se zaveda, da mora vsebino prilagoditi izbrani publiki. Otroci, odrasli, dedki in babice, vsi imajo pravico do znanja. Iz tega razloga se ves čas drži pomembnega pravila – naj bo enostavno, vendar ne enostavneje.

Ni potrebe, da hranimo ego nekomu, ki mu je bolj pomembno, da je viden in slišan, kot da je razumljen. Življenje je prekratko, da  izgubljate čas s strokovnjaki, ki imajo več kompleksov, kot jih je znanost sposobna našteti.

#4 Naj čreda ne bo merilo

“Ko vsi razmišljajo enako, nekdo ne razmišlja.”

George S. Patton Jr.

Biološka potreba človeka, da pripada skupnosti, se imenuje konformizem. Naj bo to družina, prijatelji ali kulturni krog somišljenikov, podredimo lastno identiteto pričakovanjem družbe in se aktivno pridružimo kultu povprečja.

Zgodovina uči (zelo redko, ampak se zgodi), da spremembe ne prinese enoumje. Premik naprej povzročijo ljudje, ki v družbi nosijo stigmo odpadnikov, čudakov, posebnežev in sanjačev. Moteči kot muha, ki jo razmažeš na steno, netijo nemir v ustaljenem miselnem toku. Kdor ni z nami, je proti nam, zato ideje, ki niso poravnane z uradno zgodbo, načenjajo občutljivo ravnovesje in tega ne maramo. Odzivi so pričakovano čustveni, nelogični in pogosto tudi kruti. Naj prah ostane tam, kamor sodi – na police, se zdi pri tem najbolj pomembno vodilo.

V našem povprečizmu, kjer ljudje molčimo in vsi enako razmišljamo, ne bomo našli odgovorov, ki jih iščemo. Imeti pogum, se ustaviti in preveriti ali hodite sploh pravo pot, je zato pomemben korak. Ne spreglejte tistih, na katere družba kaže s prstom in se jim posmehuje. Svežih idej ne bomo našli tam, kjer vsi trobijo v isti rog.

#5 Kako se odzoveš na kritiko?

Soočen s kritiko, se dober strokovnjak odzove umirjeno. Zmota je sestavni del življenja in jo jemlje kot nujno sestavino strokovnega (in osebnostnega) razvoja. Tudi če boli, je njegov odziv zmeraj spoštljiv. Vztraja, da je ključna moč argumenta in ne argument moči. Napake so tako priložnost in ne smrtni greh.

Večkrat bomo srečali popolno nasprotje opisanega. Diskreditiranje, preusmeritev pozornosti, apel avtoritete in iskanje heretika, ki ga zažgemo na grmadi, so družinska srebrnina paralelnega dvojčka iz vesolja “strokovnjakov”. Teh ne manjka in verjetno ste tudi sami  že naleteli na enega ali dva. Njihova posebna odlika je nesposobnost dojeti sporočilo kritike, saj je vsak komentar napad na osebni ravni in temu primeren je tudi njihov odziv.

#6 … še nekaj o razumu in čustvih

Človeški um je predmet mnogih raziskav. Lobanjska votlina skriva misterij, ki ni nikomur prav jasen. Kljub številnim neznankam pa nekaj le vemo – čustva in razum se slabo mešajo.

V trenutku pomembnih odločitev se njihovega vpliva redko zavedamo. Reči, da samo še čakamo, kdaj bo počila vratna žila ali žalostni in od joka na robu dehidracije, ni potrebno posebej izpostaviti naše ranljivosti. Naj bo to jeza, žalost, veselje ali strah, so močna čustva stanje, v katerem imamo zmanjšano prištevnost. Za jastrebe, ki preletavajo teren, smo tako dobrodošel jagenjček postrežen na krožniku.

Naj bo to filmsko osladen kompliment ali strah vzbujajoča apokaliptična napoved, so stavki skrbno izbrani, da zadenejo tam, kjer je to potrebno.

Čustvena manipulacija ima jasen cilj in to ni vaše zdravje.

#7 Vsemogočni “dr.med.”

Težko najdemo poklic, ki uživa tako velik družbeni ugled kot zdravnik. Reševanje življenj je zahteven poklic, ki v očeh ljudi vzbuja občudovanje in veliko zaupanje.

Brez primere strokovnjaki oskrbe poškodb, branje rentgenskih slik in diagnostiko bolezni, imajo tudi najboljši med najboljšimi Ahilovo tetivo.

Predmetnik Medicinske fakultete v Ljubljani obsega več kot 150 predmetov. Neskončno vesolje znanja o zdravju, boleznih in terapijah. A med njimi enega ne boste našli – prehrane. Za nekoga, ki vloži toliko časa in energije v razumevanje delovanja telesa, je presenetljivo (strašljivo?), kako plitko je poznavanje enega od njegovih temeljev.

Če je pred vami zdravnik, ki ima vedno prav; reagira fanatično na holesterol; neusmiljeno piše tablete; nikoli ne vpraša po vaših življenjskih navadah; obvlada monolog, ne dialog in vidi v hrani zgolj modni dodatek, je morda čas, da poiščete drugo mnenje.

#7 Zaupaj šestemu čutu

Občutki (ne čustva) so pogosto dva koraka pred nami. Zavest je le majhen del naše osebnosti in če bi ji prepustili popoln nadzor nad odločitvami, bi svojo pot končali hitreje kot Titanik.

Slon v prostoru, ki ga ne vidimo – podzavest, je resnični gospodar našega življenja. Slaba karma, negativna aura, neprijetna osebnost, krivo zobovje, prevelik nos ali kozmična energija. V trenutku, ko postanejo notranji glasovi nemirni, je vredno, da jim prisluhnemo. Pogosto imajo za to tudi razloge.

Pomemben si ti!

V precepu, bo večina ljudi izbrala varnost pred svobodo. Težka vprašanja vzbudijo nelagodje, družbene konflikte in miselni napor. Tega nismo vajeni in razumljivo iščemo linijo najmanjšega napora. Iz tega razloga bo tableta pred spremembo zmeraj izbrana metoda večine. Kdor je s tako formulo zadovoljen, prav. A nismo vsi enaki.

Iskanje odgovorov je podobno učenju hoje. Na začetku je bilo veliko padcev in modric. Kljub temu ni noben  otrok  obupal. Odkrivanje resnice ni pot, ki je enaka za vse. Enim bo lažje, drugim pa niti smerokazi in markacije ne bodo pomagale. Magične formule ni in vsak bo korakal po drugačni poti.

Kdo so strokovnjaki, ki jim je vredno prisluhniti, je stvar kilometrine in učenja iz napak. Predlogi so dobronamerno razmišljanje in refleksija lastnih izkušenj. Vzameš kar ti ustreza in drugo zavržeš.

Zavedati se je potrebno, da kdor želi spremembo na bolje, potrebuje drugačen pristop. Začnimo ga tako, da razmislimo o tem ali sploh postavljamo prava vprašanja pravim osebam?

Viri

Dunning, D. (2011). The Dunning–Kruger effect: On being ignorant of one’s own ignorance. In Advances in experimental social psychology (Vol. 44, pp. 247-296). Academic Press.

Hoffer, A. J. (2015). Denise Minger, Death by food pyramid: how shoddy science, sketchy politics and shady special interests have ruined our health.

Pant A.. The Astonishingly Funny Story of Mr. McArthur Wheeler. http://awesci.com/the-astonishingly-funny-story-of-mr-mcarthur-wheeler/

Publications Output: U.S. Trends and International Comparisons. (2018). https://ncses.nsf.gov/pubs/nsb20206/publication-output-by-region-country-or-economy

Fotografija OSPAN ALI, Unsplash.