Skriti razlog refluksa in neprijetna resnica o tabletah, ki ga “zdravijo”

Glavna težava prepričanja je, da je slepo. Kot valovi ob pomol, se ob njegovi steni razbijejo dejstva. Želodčna kislina in refluks sta lep primer zgodbe, ki je bolj mit kot resničnost.

Kaj sploh je resnica? Opišemo jo lahko kot stanje, ki na podlagi obstoječih podatkov ponudi najboljšo možno razlago. V primeru,, da se spremeni okoliščina, ki vpliva na dejstvo, to spremeni tudi resnico. Enostavno, a za mnoge težko. Raje se zatekamo tja, kjer se počutimo varne – svet čarovnic, vraževerja in enoumja.

Monotona znanost, s smernicami  zaslepljen zdravnik in gospod “vseeno-kaj-je-samo-da-je-tableta” do danes niso našli posluha za alternativo. Že sama beseda vzbudi organsko reakcijo  kot zvok komarja sredi noči. Kljub temu da so dejanski vzroki zgage(in refluksa) jasni in je to znanje dostopno, se oklepamo preživete ideje o kislini, ki razjeda telo.

O želodcu in zgagi

Želodec opravlja svojo nalogo. Prebava je stvar rutine in predvidljivih korakov – če se zatakne pri enem, se zatakne pri vseh. Neprebavljena hranila so dobra podlaga za mikrobe. A McDonald’s, ki ponuja vse, kar ti srce poželi, ima tudi ceno. Aktivna fermentacija – posledica delovanja mikroorganizmov, proizvede velike količine plinov. Pritisk, ki narašča,  ima samo dva izhoda – spredi in zadi. Preden pobegne na prosto v črevesju iz različnih strani pritiska na želodec. V nezavidljivem položaju temu ne ostane drugega, kot da vsebino iztisne skozi ustje (kardio) v požiralnik in tako smo pravkar ustvarili prvo zgago. Nekje na tej točki pričnemo rigati, dobimo trebuh nosečnice in gumb na hlačah se napne tako, da bo vsak čas eksplodiral nekomu v oko. Utrujeni od požrtije ležemo k počitku v upanju, da se stvari same uredijo. Včasih se, pogosto pa ne.

“Ampak vsem ne vre enako. Zakaj enim vre bolj in drugim manj?” Dobro vprašanje. Tehnično gledano vsakomur vre, le obseg je različen. In ja, tudi družbena smetana riga, prda in jamra, da jih žge vse po grlu. Dva ključna razloga, ki vplivata na to – kako velik balon bo iz tebe nastal sta “SIBO” in pomanjkljiva resorbcija ogljikovih hidratov. “Ok, kaj te “SIBO” je?!” SIBO ali “small intestinal bacterial overgrowth” je pojav, kjer mikrobi prekomerno naselijo dele črevesja, kamor ne sodijo.

Helikobakter in refluks

Upam si trditi, da mnogi poznate Helicobacter pylori, kot tudi kraj, kjer se rad sonči. Najpogostejši patogen v našem telesu. Ocenjeno je, da ga v sebi nosi več kot polovica svetovnega prebivalstva. Čez palec raste tveganje za okužbo približno 1% letno. Torej nekdo, ki je star 80 let ima 80% verjetnost, da jo ima.

Želodčna kislina je dobra v tem, kar počne. Lahko rečemo – učinkovita da, popolna ne. Nekateri mikrobi, podobno kot ljudje, iščejo “bližino življenja” tako, da hodijo po njenem robu. Naseljeni na območja, kjer poprej ni stopila mikrobna noga, prestavljajo meje možnega. Helikobakter je skozi različne mehanizme našel način, da kolonizira želodec. Vnetni proces,  ki je posledica njegove dejavnosti,  aktivno uničuje želodčno sluznico. Enostavna matematika, ki iz tega sledi, je: ni sluznice, ni kisline -> ni kisline, ni obrambe. Brez zaščite imajo mikrobi lahko delo in migraciji narodov tako ne stoji nič več na poti.

Ampak! Dokler v procesu prebave želodec zagotavlja nizek pH, kolonizacija ni možna. V takem okolju redki junaki zdržijo dlje kot nekaj minut. Brez kritične mase preživelih, je dan D obsojena na propad.. Nekateri celo menijo, da H. pylori želodca ne more uspešno naseliti, kadar je kislina dovolj močna. A mislite, da Marjan to ve?

Cuker, ki te ljubimo

Vsi imamo “najljubšo jed”. Enako kot ljudje, tudi mnogi mikrobi obožujejo ogljikove hidrate. Patogeni, kot so helikobakter, kampilobakter, salmonela in E.Coli bodo naredili vse, da dobijo fiks sladkorja. Prekomerno uživanje fruktoze (sadni sladkor), določenih vlaknin in škroba (npr. žitarice), so sod smodnika, ki čaka na iskro. 30 g ogljikovih hidratov, ki pobegnejo absorbciji, proizvede 10.000 ml (10 l) plina. Več kot je mikrobov, večja bo proizvodnja vodika in drugih plinov.

Kadar je želodčna kislina dovolj nizka (vem, ja, se ponavljam ), se ogljikovi hidrati prebavijo in ustrezno resorbirajo. Razlog je ta, da vzpodbudi trebušno slinavko k izločanju encimov, ki pomagajo razgraditi sladkorje. Nastala glukoza se hitro resorbira, še preden pristane na krožniku mikroba.

Stvari poslabša nacejanje s hektolitri vode (sok, pivo, vino…) pred, po in med obrokom. Zakaj? Predstavljajte si, da imate kozarec soka. Sedaj pa dolijte pol litra vode. Je pijača še vedno enako sladka? Podobno je v želodcu, kjer kislina zaradi padca koncentracije postane vodeni sok. Vkolikor niste sposobni omejiti količine, pa omejite čas vnosa. Pol ure prej in eno uro po obroku privoščite telesu siesto. Želodec vam bo hvaležen.

Zdravilo kot medvedja usluga

Zdravila, ki lajšajo kratkoročne (in dolgoročne) želodčne težave, sodijo med najpogosteje predpisane učinkovine. Kljub hudi konkurenci holesterola, diabetesa, krvnega tlaka, depresije in tesnobnih napadov,  zdravila za “kislinsko pogojene bolezni” visoko kotirajo. Pantoprazol, kot član družine “inhibitorjev protonskih črpalk oz. IPČ”, skupno zaseda drugo mesto po številu izdanih receptov.

vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

A se vam kdaj zgodi, da stvari niso slabe, ampak preveč dobre? Ironija zaviralcev protonskih črpalk (IPČ), kamor uvrščamo znamke, kot so: Ultop, Nolpaza, Nexium, Ranital(upokojen) idr. je ta, da že ena tableta zavre ali v celoti ustavi proizvodnjo kisline. Uporaba zdravil je pogosto kot začimba v juhi – malo koristi, preveč pa pokvari. Negativne učinke inhibitorjev lahko stisnemo v štiri skupine:

  • vzpodbujajo prekomerno razraščanje mikrobov
  • zmanjšajo odpornost proti okužbam
  • motnja resorbcije hranil
  • povečajo tveganje za druga obolenja nor. rakaste bolezni, alergije, astma, depresija, žolčni kamni, osteoporoza, idr..

Kakšne so negativne posledice prekomernega razrasta mikrobov, smo že spoznali. Primerjalno je 50% ljudi, ki so uživali IPČ zdravila, imelo težave  s prekomernim razrastom,   6% ljudi, ki učinkovine ni prejelo, pa ne. Člani znamenite “Hale slavnih”: salmonela, kampilobakter, kolera, listeria, giardia in klostridiji, strpno čakajo na priložnost. In z malo sreče bo školjka vaša edina težava. IPČ zdravila lokalno v prebavilih zmanjšajo obrambne sposobnosti tudi tako, da zavrejo aktivnost belih krvničk (levkocitov). Zaspani vojaki težko dobijo bitko, kaj šele vojno. Podatek, da 80% imunskega sistema najdemo v prebavilih, je dovolj zgovoren.

Motena resorbcija hranil

Makro- in mikrohranila so ključna za delovanje organizma. Telo potrebuje reden vnos več kot 40 različnih hranil. Štručka in sadni jogurt ne bosta dovolj. A če ste kot Marjan, se ne boste vznemirjali, Carpe diem bo vse rešil.

Beljakovine, ki poleg ogljikovih hidratov in maščob predstavljajo tretje makrohranilo, imajo zapleteno zgradbo. Temu primerna je zahtevnost njihove prebave. Vsaka razgradnja potrebuje encime, ti pa pogoje, da se aktivirajo. Kislina pri tem igra ključno vlogo. Njen pH namreč aktivira pepsin (ne Pepsi), ki prične katalizo (razgradnjo; da ne bo vedno ista beseda). V primeru, da do tega ne pride, lahko delno prebavljeni preko resorbcije zaidejo v krvni obtok. Izgubljeni v neznani pokrajini pritegnejo neželjeno poznornost. To ni dobro. Zakaj? Zato, ker jih telo (imunski sistem) prepozna kot tujek in se nanje odzove. In kakšne so posledice? Različne alergijske in/ali avtoimune reakcije katerih klinična slika je raznolika kot nabor izgovorov politika.

Lahko uživamo najbolj popoln obrok, a če prebava ne štima, ne bo razlike med vrečko čipsa in jetrcami s praženim krompirjem. Škoda je škoda.

  • 80% ljudi z anemijo, ki je posledica pomanjkanja železa (Fe), ima podpovrečno aktivnost želodčne kisline.
  • nizka aktivnost želodčne kisline privede do pomanjkanja vitamina B12. Razlog? Želodčni sok je vir t.i. “intrizičnega faktorja”, ki ga vitamin potrebuje, da se ustrezno preoblikuje in absorbira. Dodamo številke? Odvisno od doze, dva tedna samoterapiranja (zelo priljubljena metoda) z IPČ zdravili zmanjša absorbcijo od 72% do 88%. Brez vitamina B12 ne moremo živeti.
  • vsa hranila, ki so vezana na delovanje želodčnega soka, ob njegovi zmanjšani aktivnosti trpijo. Cink, kalcij, folat, vitamin A, vitamin E, vitamin B1, vitamin B2 in B3. Kljub različnim mehanizmom gre za podobne zgodbe. Vsak zase igrajo vlogo v mreži procesov poznanih kot presnova. Pomanjkanje enega, bo vplivalo na delovanje drugega.

Povečano tveganje za druge bolezni

Kadar naletimo na tak naslov, obstaja verjetnost, da so na seznamu vsi člani družine: rak, sladkorna, alergije, artritis, depresija … Torej vsi, ki ime že imajo in ti, ki tega še nimajo. Lahko mižimo, zanikamo in slepo verjamemo, a nič od navedenega nas ne varuje pred neumnostjo lastnih odločitev. Telo je slon, ki ne pozabi in kolateralna škoda zdravil je še kako resnična!

Je zdravilo slabše kot bolezen? Znana težava dolgotrajne uporabe “IPČ” in drugih zdravil za zbijanje kisline je t.i. “odbojni učinek; ang. rebound effect”. Za kaj gre? Telo poskuša pomanjkanje želodčnega soka nadomestiti z dodatno kislino tako, da poveča proizvodnjo in število celic, kjer nastaja. V primeru, da terapijo prekinemo,, lahko kislina kot bumerang prileti nazaj in s polno silo butne v požiralnik in višje. Kaj smo s tem dosegli? Nič,  da ublažimo težave, bomo znova vzeli tableto in začaran krog je sklenjen.

Povečano tveganje za raka na želodcu: pojav je znan, a ostaja skrit v predalu. Celice v želodcu zaradi agresivnega okolja redno propadajo. A žalovanje ne traja dolgo. Izgubljeno celice hitro nadomestijo nove. Zaradi homeostatskih mehanizmov tablete to množenje še pospešijo. Več se deliš, večja je možnost napak v prepisu DNK. Hkrati pa visok pH, ki je posledica uživanja tablet, veča tveganje za okužbo s helikobakter. Tako držimo bencin v eni in ogenj v drugi roki. Zdaj rabiš le še enega butla, ki poskusi ali bencin res gori.

Povečano tveganje za astmo: ocenjeno je, da ima 80% ljudi z astmo tudi težave z refluksom. Zgolj naključje ali pa med njima obstaja vzročna povezava? Ste vedeli, da pri refluksu kislina, ki zaide v sapnik močno zmanjša obrambne sposobnosti dihalnih poti? Ironično- zdravniki, ki se tega zavedajo, astmo uspešno (prehodno) zdravijo s tabletami za zbijanje želodčne kisline. Ampak, ker vzrok refluksa s tem ne odpravimo, se težave po prekinitvi terapije rade vrnejo. A nismo to že nekje brali?

“Dejstva ne prenehajo obstajati zato, ker so prezrta.”

Aldous Huxley

Kadar je slon v sobi, ga pogosto ne prepoznamo. Še posebej, ko smo tudi sami v njej. Po vseh letih neučinkovitih terapij in slabšanja zdravstvenega stanja je čas, da na novo postavimo vprašanja. Dobri temelji so osnova na katerem gradimo – optimistično razmišljanje, ki mu polena pod noge mečejo ego, denar in ignoranca.

Pa vesel refluks še naprej …

? Te zanima več? Preberi še: Zgaga – zakaj ni kriva premočna kislina?

Viri

Bavishi, C., & Dupont, H. L. (2011). Systematic review: the use of proton pump inhibitors and increased susceptibility to enteric infection. Alimentary pharmacology & therapeutics, 34(11‐12), 1269-1281.

Heidelbaugh, J. J., Kim, A. H., Chang, R., & Walker, P. C. (2012). Overutilization of proton-pump inhibitors: what the clinician needs to know. Therapeutic advances in gastroenterology, 5(4), 219-232.

Jansen, J. B., Klinkenberg-knol, E. C., Meuwissen, S. G., de Bruijne, J. W., Festen, H. P., Snel, P., … & Lamers, C. B. (1990). Effect of long-term treatment with omeprazole on serum gastrin and serum group A and G pepsinogens in patients with reflux esophagitis. Gastroenterology, 99(3), 621-628.

Lombardo, L., Foti, M., Ruggia, O., & Chiecchio, A. (2010). Increased incidence of small intestinal bacterial overgrowth during proton pump inhibitor therapy. Clinical Gastroenterology and Hepatology, 8(6), 504-508.

Pounder, R. E., & Ng, D. (1995). The prevalence of Helicobacter pylori infection in different countries. Alimentary pharmacology & therapeutics, 9, 33-39.

Robillard, N. (2004). Heartburn Cured: The Low Carb Miracle. Self-health Publishing.

Sontag, S. J., & Harding, S. M. (2006). Gastroesophageal reflux and asthma. GI Motility online

Wright, J. V., & Lenard, L. (2001). Why stomach acid is good for you: natural relief from heartburn, indigestion, reflux and GERD. Rowman & Littlefield.


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja