Sadež, sok in mit o zdravju. Kako navidezno zdrav obrok naredi več škode kot koristi

Le pet sadežev dnevno je vse, kar nas loči od zdravja. Uradna zgodba, ki z izjemo redkih madežev (npr. pesticidi) ohranja pozitivno javno podobno. V iskanju večnega zdravja pijemo sokove in grizemo sadje, dokler ne izpolnimo dnevne kvote mavričnih barv. Kjer je vse super, pač ne vrtaš. To, kar ne veš, ne boli? No, ja. Dejstvo je, da prekomerno uživanje fruktoze pusti v telesu posledice. Vprašanje je samo – kje in kakšne?

Fruktoza v sadju (in sokovih) je sladkor podoben glukozi, ki ga telo ( v primerjavi z glukozo) presnavlja samo v jetrih. Pretiran vnos in omejena sposobnost porabe prispevata k porastu diagnoze zamaščenih jeter oz. jetrne steatoze. Vse lepo in prav. Razen, da izven sveta alkoholizma taka jetra redko vidimo – vsaj nekoč. Stanje, ki nakazuje na resne motnje v delovanju tega vitalnega organa, danes najdemo pri 1 od 10 najstnikov. Glede na to, da se težave z leti stopnjujejo, lahko pričakujemo pri odraslih še večji odstotek.

Trajno povišana raven fruktoze v krvi poleg negativnega učinka na jetra zavira pretvorbo 25-hidroksivitamina D3 (neaktivna oblika) v 1,25-dihidroksvitamin D3 (aktivno obliko), ki ga brez modnih dodatkov imenujemo vitamin D. Ob splošnem pomanjkanju tega vitalnega mikrohranila za katerim trpi do 80% prebivalstva, telesu ne delamo ravno usluge. Zdravstveno breme telesa dodatno slabšamo.

Veliko ljudi naredi več škode kot koristi samo zato, ker imajo slabe informacije, ki so podlaga še slabšim zaključkom.

Sadje je pomemben del jedilnika. Vir vitaminov (vitamin C), mineralov (kalij), fitokemikalij in pomaga krepiti telo. Ampak! Ironično v iskanju zdravja non-stop ubiramo bližnjice, ki jih vsiljujemo telesu. Manj soka, več sadja. Manj sadja in več … česa? Jajc, mleka, mesa in zelenjave, ideja pač.


Vir:
Douard, V., Asgerally, A., Sabbagh, Y., Sugiura, S., Shapses, S. A., Casirola, D., & Ferraris, R. P. (2010). Dietary fructose inhibits intestinal calcium absorption and induces vitamin D insufficiency in CKD. Journal of the American Society of Nephrology21(2), 261-271.
Ouyang, X., Cirillo, P., Sautin, Y., McCall, S., Bruchette, J. L., Diehl, A. M., … & Abdelmalek, M. F. (2008). Fructose consumption as a risk factor for non-alcoholic fatty liver disease. Journal of hepatology48(6), 993-999.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja