Mala laž, velika laž in statistika. Kako povedati resnico in hkrati lagati, ko gre za učinkovitost zdravila?

Kako poveš resnico, a hkrati načrtno zavajaš? Kako prikažeš učinkovitost kot večjo od dejanske? Dobrodošli v svetu statistike.

Je boljše 0.2% ali 67% učinkovitost? V tem primeru so možgani izbrali, še preden si ti odločil. Kaj pa, če gre za eno in isto, samo da je drugače povedano. Nemogoče! Je mogoče.

Zdravila so predvsem velik posel. Vložek vedno prinese tveganje, da se ta ne povrne. Devet od desetih učinkovin ne preživi selekcije. Klinične poskuse z razlogom imenujejo “dolina smrti.” V primeru, da je v igri malo denarja, izgubo preboliš. Težava je, da tukaj investicije merimo v milijardah.

Ključne za (ne)uspeh zdravila so številke. Iz tega razloga je dobre potrebno napihniti, manj ugodne pa povedati na način, da ne zvenijo preveč dramatično.

Kdor želi usvojiti osnove, mora poznati dve ključni besedi – absolutno in relativno tveganje. Magična pojma na katerih gradiš temelj. Zakaj sta pomembna? Z enim skrijemo pomembno, z drugim pa napihnemo nepomembno. Taka je ustaljena praksa vseh zdravil, ki “morajo” uspeti.

Trik je, da naši 🧠 trzajo na številke. Posebej, kadar so dvomestne in izražene v odstotkih. Dodaj zraven pridevnike, kot so:”revolucionarno, “novo”, “senzacionalno”, “brez primere”, “pomembno”, “ključno” in ljudje ti bodo jedli iz roke.

Stvari bodo bolj jasne, če pogledamo primer.

Imaš bolezen X, za katero veš, da na 1000 zbolelih, umrejo 3 osebe. Nato izvedeš poskus in uporabiš zdravilo A. Dve skupini, vsaka tisoč oseb, kjer je ena kontrolna(brez zdravila) in druga poskusna (uporaba zdravila). Ob koncu raziskave številke primerjaš in ugotoviš, da je v poskusni skupini namesto treh, umrla ena oseba. Na tej točki vsak resen znanstvenik vrže poskus v koš in zdravilo označi kot neučinkovito.
Zgodba je s tem končana. Ampak! To ni romantičen film. Mi tega ne naredimo. Zakaj? Zato, ker smo v razvoj vložili preveč 💶. Kaj narediš?

Čaroben svet absolutnega in relativnega tveganja

Naš uspeh je močno odvisen od tega – kako poveš. Zato imaš dve možnosti:

• Številke lahko predstaviš v obliki zmanjšanja t.i. “absolutnega tveganja” pred in po uporabi zdravila. V primeru bolezni X in zdravila A to pomeni, da smo ogroženost iz 0.3% znižali na 0.1%. Torej namesto 99.97%, preživi 99.99% ljudi. Vendar te s takimi številkami ne bo nihče jemal resno in so akademski samomor. Torej…

• …namesto uporabe “absolutnega tveganja” spremenimo izrazoslovje in uporabimo t.i. “relativno tveganje”. Pomeni, da primerjamo končen rezultat obeh skupin. Namesto 0.2% zmanjšanja tako rečemo, da smo smrtnost znižali za 67% odstotkov. Isto sranje, drugo pakovanje. Od kod številke? Namesto umrlih na tisoč ljudi v obeh skupinah, primerjaš število umrlih prve, s številom umrlih druge skupine in pretvoriš v odstotke. Wau?! In kaj je še posebej pomembno – ne lažeš, samo drugače poveš. Zakaj je to pomembno? Pravijo, da je najboljša laž ta, ki to ni.

Ali deluje? Itak.

Farmacevtska industrija temelji na tem poslovnem modelu – statini, anti-hipertenzivi, cepiva (😱), onkološka zdravila idr., vsi so odvisni od številk, ki več obljubijo, kot kasneje dostavijo.

Vsakič, ko klikneš naslov novice, ki te nagovori v dvomestnih odstotkih tveganja in prepriča, da to rabiš, imej v spominu, da je zdrav človek slaba stranka.