Je maščoba najbolj podcenjeno tkivo, ki nosi ključ do tvojega zdravja?

“Nenadna smrt je pogostejša pri ljudeh, ki so debeli kot pri suhih.” 

Hipokrat

Bipolaren odnos do debelosti je globoko zasidran. Danes si OK, jutri spet ne. Nikoli nimaš miru pred nihanjem dnevne znanosti. Hujšaj, redi se ali pa najboljše, kar oboje hkrati. V vsakem primeru boš umrl, ampak drugače si zdrav.

Pojav debelosti je in ni težava. Kot pri vsem v življenju imaš kvantiteto in kvaliteto. Obe igrata pomembno vlogo pri tem – kako  ostaneš zdrav tudi takrat, ko tvoji kilogrami prestopijo rdeči prag BMI indeksa meje 30. To je točka, ko še sosed opazi, čeprav je tiho. 

Za nas je vse isto – zaseka, ocvirki, špeh, panceta in maščoba. V okviru debelosti kaj dosti dlje kot do samega pojma ne pridemo. Ne razumemo vsebine, zato radi posplošujemo in stigmatiziramo.

Maščoba in njene številne vloge

Maščobno tkivo, kot ga strokovno imenujemo, je organ. To niso samo maščobne celice(adipociti), ki skladiščijo. Njegove naloge segajo precej čez mejo našega bazalnega znanja. Kalorična špajza, ki ima teoretično neskončno sposobnost shranjevanja energije, igra ključno vlogo pri uravnavi apetita, telesne temperature, skrbi za normalno delujoč imunski sistem in hormonsko ravnovesje telesa (npr. inzulin). Težave tukaj pomenijo težave v telesu. 

Je organ, ki je izredno prilagodljiv. Prav izguba te sposobnosti,  uspešno se odzvati na dražljaje okolja, je ena ključnih težav, ki vodi v številne zdravstvene probleme: inzulinska rezistenca, debelost in kronično vnetje. Trikotnik, kjer ena stranica vodi do drugih dveh.

Dva tipa maščobe in njuna kakovost

Odvisno od lastnosti, predvsem pa mesta, kjer se nahaja, poznamo dva tipa tolšče – visceralno in podkožno. Eno imaš okrog organov, drugo pa pretežno v podkožju.

Prve je mnogo manj – od 6 do 20% skupne mase in jo organi koristijo kot vir energije in hranil. Deluje tudi kot obrambni ščit organa, ki prestreže grožnjo, preden pride v organ. Zaradi večje izpostavljenosti dražljajem okolja (bližina črevesja) in same lege (neposredno ob/v organih) ima izrazito negativen učinek na zdravje, kadar ne deluje kot mora. 

Prav mesto, kjer se nahaja, je vzrok, da ta maščoba ob vnetju sproži močan lokalni odziv. Zakaj? Nekoč ni bilo zdravnika. Hrana je bila surova in kosti ostre. Vsake toliko je kakša predrla črevesje. Smrt je bila zagotovljena. Razen, če je črevesni oporek rano pravočasno zakrpal. Bogat z maščobnim tkivom in obrambnimi celicami je prirasel na poškodovano mesto, sprožil imunski odgovor(vnetje) ter pravočasno pogasil požar. 

Če je prva koristna in škodljiva hkrati, enako velja za drugo. Podkožna maščoba je pufrski sistem, ki izniči negativne učinke presežka hranil, saj jih kot spužva absorbira in shranjuje. V trenutku, ko visceralna maščoba ne deluje, motnje enega sistema povzročijo motnje drugega. 

In ko nekaj ne deluje, matematika ni 1+1=2, ampak prej 1+1=5. Nedelujoč imunski sistem, inzulinska rezistenca, zjebana psiha, progresivno slabšanje zdravja, sladkorna, porast rakastih bolezni in povečana dovzetnost za kužne bolezni – tudi kugo vseh kug – paket bolezni je hitro nabito poln.

Sindrom puščajočega črevesja

Sodobna dieta ima izrazito negativen vpliv na mikrobe v našem telesu. V mislih imam 7Days rogljičke, cockto(da ne bo vedno cocacola) in drugo čudo z neomejenim rokom uporabe. 

Mnogi se jih na smrt bojijo, čeprav so ključ do zdravja. Namesto razkužila raje razmisli, kako jih boš negoval, ne ubijal. Saj jih tudi brez tega uspešno desetkamo. Slabe navade močno vplivajo na njihovo sestavo in število. Smeti noter, smeti ven – je enačba, ki vse pove. Porušeno ravnovesje vodi v poškodbe stene prebavil. Snovi, ki niso bile namenjene, sedaj prehajajo skozi steno črevesja v telo, med njimi tudi mikrobni toksini (npr. lipopolisaharid ali “LPS”). 

Večji del imunskega sistema (60-80%) najdemo v prebavilih. Preplet limfatičnih struktur v steni črevesja, bezgavk, limfnih žil in črevesnega oporka je neločljiva mreža, v kateri so tudi obsežni sklopi maščobe (visceralne). Skupaj delujejo kot varnostni ventil, ki telo ščiti pred vdorom škodljivih snovi, npr. toksinov. 

V primeru, da pride do t.i. imunskega odgovora, pomeni, da telo zazna grožnjo in sproži alarm, maščobne celice pričnejo izločati t.i. citokine in druge kemične spojine, ki v telesu sprožijo mobilizacijo in stopnjevanje vnetnega odgovora.

Vsaka kriza zahteva prioritete. Prvo vnetje, po tem pa vse drugo. In dokler vzroka ne odpravimo, tako dolgo bo telo vztrajalo v izrednih razmerah. Če je potrebno, tudi leta ali celo desetletja. Ampak! Vojna, ki traja preveč dolgo, je na koncu usodna za obe strani. Kolateralno škodo vojne telo ne more več popraviti in zdravje se sesuje kot hiša iz kart.

Visceralna maščoba, sicer pomembna za delovanje organov, v stanju izrednih razmer prva preneha delovati. Kot zanka okrog vratu počasi, a gotovo duši organe. Verjetno nihče ne želi motenj v delovanju jeter, trebušne slinavke, prebavil in srca. Z nenehnim izločanjem vnetnih mediatorjev – kemičnih spojin, ki vzpodbujajo vnetni odgovor, povzroča več škode kot koristi. Začaran krog pozitivne povratne zveze, ki se brez posredovanja ne bo končal. No, končal se bo, ko umreš. Ampak, mi želimo stvar rešiti malo prej…

Kaj lahko naredim?

HRANA

Prvo, nehaj gledati na maščobo kot na še en sloj pancete. Kdor je debel, aktiven kot sumoborec in jé kalorično, a zdravo hrano, je zelo verjetno OK – dokler ostane telesno aktiven. Ali pa vsaj na boljšem, kot nekdo, ki je suh in se nič ne giba. Kaj je zdrava hrana? Za začetek nekaj, kar ni v embalaži in merimo rok uporabe v letih.

GIBANJE & POST

Si suh in imaš lampek, debel in neaktiven, uživaš v tetrapak hrani ali pa suh in cel dan za računalnikom? Potem si dober kandidat za vse zgoraj našteto. 

Aktivno gibanje, 5-10 min visoke intenzivnosti večkrat tedensko. Kaj je to? Napor do stopnje, ko ne moreš govoriti, ker si tako zadihan. Dodaj post ali intermitentni post, pa si zmagal.

Visceralna maščoba je izmed vseh tipov maščob tista, ki bo najprej porabljena, kadar telesu primanjkuje energije. Intermitentno postenje (IP) pomeni najmanj 16 ur dnevno brez hrane (samo sol, voda, nesladkan čaj in črna kava). Prični z manj – 12 ur, da ne umreš od lakote in postopno podaljšuj do cilja. V kolikor ti je to prelahko, lahko poskusiš hardkor verzijo – pravi post. 24 ur 1x tedensko pod enakimi pogoji kot IP.

Na napakah se učimo. Osebno nisem bil nikoli debel, to ne pomeni, da nimam težav. So pač drugačne. Neuspehi so uspeh, dokler iz njih črpamo nauke. Edini merilo si ti. Ne zgubljaj časa primerjajoč se z drugimi. Razen, če iščeš recept za komplekse. Kdor dovoli, da je vsak poraz razlog, da odnehaš, mora najprej razmisliti, kaj sploh želi in potem natuhtati – kako to doseči.

Oba predloga sem potegnil iz osebnih izkušenj (tisto malo, kar jih imam) in “najboljše” prakse, ki jo znanost trenutno predlaga. Pa ne pozabi – HUHA!

Te zanima več? Preberi še: Debelost, evolucija in sodobna hrana. Zakaj me telo rado vidi debelega?