Kako stres uniči prebavo in kaj lahko narediš?

Čas branja: 5 minut

Prebava – vzrok mnogih težav

Vse bolezni začno pot v prebavi.

Hipokrat

2500 let stara modrost. Čeprav ne vse, večino lahko povežemo z nedelujočo prebavo. Depresija, anksioznost, sladkorna bolezen tipa 2, kardiovaskularne bolezni, alergije, avtoimunske bolezni, migrena, osteoporoza, kronična utrujenost, kožne bolezni idr. Seznam je dolg. Vendar v družbi, kjer smo vsi bolani, nihče ni bolan. Znake spregledamo, ignoriramo ali simptomatsko zdravimo.

• Te muči zgaga? Vzameš nekaj za kislino.
• Te mučijo krči? Vzameš spazmolitik.
• Te muči driska? Vzameš nekaj, da te zapre.
• Imaš obratno težavo? Vzameš nekaj, da te odpre.
• Glavobol? 4 protibolečinske tablete. Če ne prime, še malo dodaš.

Hrana slabe kakovosti ni edini krivec za povečano raven stresa prebavil. Drugi dejavniki, kot so prekomerna vadba, pomanjkanje spanca in odsotnost užitkov v vsakdanjem življenju, imajo močan vpliv na dobro počutje.

Raziskave kažejo – do 90% obiskov zdravnika, je neposredno povezanih s kroničnim stresom. Slaba polovica vodi v diagnozo gastrointestinalnih težav. Stres je epidemija, ki prizadene vsak del telesa in zjebana prebava vrh ledene gore.

Kako stres vpliva na prebavo

Stres je preživetveni mehanizem. Nujno potreben za premagovanje dnevnih izzivov, ki jih telo prepozna kot grožnjo. Težava je, da ga imamo preveč. Veliko preveč. Narava ni predvidela 24/7 aktivnosti. Če kaj, smo dobri v tem, da iz nič ustvarimo probleme.

Med 🧠 in prebavili obstaja tesna povezava. Ko zazna ogroženost, telo sproži val biokemičnih reakcij. Aktivira hipotalamično-hipofizno-os (HPA), ki spodbuja sproščanje hormonov, kot so kortikotropin-sproščujoči faktorji (CRF). Nevropeptid, ki ima močan učinek na črevesje:

· ⏬️ količino prebavnih sokov,
· poveča lokalno & sistemsko vnetje,
· spremeni sestavo mikrobov
· spremeni gibljivost črevesja (peristaltika)
· povečane prepustnost črevesja (😱)
· …

Čeprav pomembno, ostane 99% časa ignorirano. Zakaj? Zdravje ni prioriteta, dokler ga ne izgubiš.

Kortizol in prebava nista prijatelja

ko je telo pod stresom, usmeri vse v “boj ali beg”. Evolucijski odziv, ki rešuje življenja, a v sodobnem svetu pogosto deluje proti tebi. Zlasti, ko je izpostavljenost kronična. Prebavni sistem postane prva žrtev.

Zmanjšana aktivnost prebavnega procesa pomeni, da zaužita hrana, ni ustrezno razgrajena in absorbirana. Začne se z zmanjšanjem izločanja želodčne kisline. Ob pomanjkanju, je proces razgradnje beljakovin in absorpcije ključnih hranil, kot so železo, B12 in kalcij, resno ogrožen.

Potem so tukaj še prebavni encimi, ključni za razgradnjo kompleksnih molekul v hrani. Kronični stres zavira proizvodnjo, kar samo še poveča obremenitev prebavil. Brez zadostne količine, hrana ostane v prebavnem traktu dlje časa, kar vodi v nadaljnje težave, kot so napenjanje, plini, nelagodje in razrast mikrobov v dele prebavil, kamor ne sodijo (npr. razrast bakterij v tankem črevesju oz. “SIBO”)

Vendar pa najbolj kritičen dejavnik tukaj je absorbcija hranil. Telo optimalno absorbira hranila samo, ko je sproščeno. Kronični stres to fazo prebave izklopi. Tako si v situaciji, kjer celo najbolj uravnotežena in hranljiva prehrana ne nudi telesu, kar rabi, ker hranila enostavno ne pridejo v telo.

Povečana prepustnost črevesja

Hormonski tsunami ne destabilizira samo prebave, ampak tudi poveča prepustnost črevesja, kar pomeni, da škodljive snovi (npr. bakterijski toksini – lipopolisahardi, LPS in delno prebavljene beljakovine) lažje preidejo črevesno steno. Imunski sistem telesa je kot naša družba, na vse, kar je tuje, reagira. In ko imunski sistem vstopi v akcijo, telo trpi kolateralno škodo.

Pojav, pogosto označen kot “leaky gut” ali “sindrom puščajočega črevesja”, povzroči širše vnetno stanje, katerega učinek čuti vsak kotiček telesa in ima 1000 in 1 obraz. Npr.: Crohnova bolezen, sindrom razdražljivega črevesa (IBS), migrene, alergije na hrano, avtoimunske bolezni, revmatoidni artritis, kožne bolezni kot so ekcem in psoriaza.

Stres in učinek na mikrobe

Morda preseneti, da je tvoje črevesje dom za približno 100 trilijonov bakterij, ki igrajo ključno vlogo pri vzrževanju zdravja. Stres povzroči drastične spremembe mikrobiote. Neravnovesje povečuje dovzetnost za različne bolezni, od slabše presnove do povečane občutljivosti na alergene in celo avtoimunskih bolezni.

Poleg tega stres povzroča tudi spremembe v ravni nevrotransmiterjev in vnetnih citokinov, ki neposredno vplivajo na sestavo mikrobiote. Te spremembe povzročijo kaskado negativnih reakcij v telesu. Na primer, raziskave so pokazale, da stres povzroči zmanjšanje bakterij, ki so koristne za črevesje, kar posledično poveča število patogenih bakterij. Ta neravnovesje opazimo kot težave z prebavo, povečana dovzetnost za okužbe in kot razpoloženjske motnje, kot so anksioznost in depresija.

Razumevanje in obvladovanje stresa je ključnega pomena za ohranitev zdrave mikrobiote in celostnega zdravja.

Nedelujoča prebava in dolgoročne posledice

Naiven naslov, ker vseh ne moremo pokriti v dolžini enega prispevka. Kljub temu, izpostavimo nekaj pogostih, ki imajo izrazito negativen učinek na kakvosot življenja.

Kronični stres sproži razvoj več resnih gastrointestinalnih težav, vključno z GERD, razjede želodca, intoleranca na hrano (npr. laktozna intolerana, 🔽 prebava beljakovin & maščob, 🔼 občutljivost na histamin, …), IBS, Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis.

Nič od tega ni nekaj, kar bi kdorkoli želel okusiti.

5 enostavnih korakov do boljše prebave

1. Uravnotežena prehrana: črtaj procesirano 💩. Logično, brez da posebej izpostavim. Telo, ki je vneto, ne rabi dodatnih problemov. V prehrano vključi več topnih vlaknin, probiotikov in prebiotikov. Povečaj vnos beljakovin. Če ti uspe, si naredil več kot 90% ljudi.
2. Upravljanje stresa: meditacija in dihalne vaje so odlični načini za obvladovanje stresa. Če si kot jaz, pa enostavno povečaj količino dnevnih sprehodov in čas, preživet pod tušem.
3. Spanec: Spanec je čas za regeneracijo; pomaga obnoviti črevesno mikrobioto. Začni s ključnim prvim korakom – higieno spanca.
4. Gibanje: Telesna aktivnost pomaga in izboljšuje prebavo. Najdi zlati rez. Dozo, ko telo stimuliraš, vendar ne do točke, da dosežeš nasproten učinek – več stresa.
5. Ohranjanje ravnovesja: Nauči se reči “ne”. Ne žrtvuj časa in energije za stvari, ki te izčrpavajo.

Kronični stres je tihi ubijalec, ki ne prizadene le uma, ampak tudi telo. Čas je , da prepoznaš stres kot grožnjo, ki rabi ustrezno pozornost. Motena prebava je samo prvi korak, kateremu vse drugo sledi. Verjemi.

Upoštevaj osnovne nasvete in naredi prvi korak k boljšemu življenju. Zdrava prebava ni luksuz, je nujnost. Zato ukrepaj. Zdaj.

Te zanima več? Potem preberi: 5 prehranskih dodatkov, s katerimi premagaš stres

Viri

Bailey MT, Dowd SE, Parry NM, Galley JD, Schauer DB, Lyte M. “Stressor exposure disrupts commensal microbial populations in the intestines and leads to increased colonization by Citrobacter rodentium.” Infect Immun. 2010;78(4):1509-19. PubMed

Konturek PC, Brzozowski T, Konturek SJ. “Stress and the gut: pathophysiology, clinical consequences, diagnostic approach and treatment options.” J Physiol Pharmacol. 2011;62(6):591-9. PubMed

Mayer EA, Tillisch K, Gupta A. “Gut/brain axis and the microbiota.” J Clin Invest. 2015;125(3):926-38. PubMed

Söderholm JD, Yang PC, Ceponis P, Vohra A, Riddell R, Sherman PM, Perdue MH. “Chronic stress induces mast cell-dependent bacterial adherence and initiates mucosal inflammation in rat intestine.” Gastroenterology. 2002;123(4):1099-108. PubMed