Hashimoto in hipotiroidizem – kaj moram vedeti?

Čas branja: 3 minute

Hipotiroidizem je pogosta endokrina motnja, ki prizadene ščitnico, in je še posebej razširjen med ženskami zrelih let.

Povzroči vrsto simptomov, “neopaznih” in splošnih, kot so: utrujenost, depresija, težave s spominom, nenadzorovano pridobivanje telesne teže, zaprtje, suha koža, izpadanje las, občutljivost na mraz, hripavost glasu, menstrualne nepravilnosti in neplodnost, pa tudi bolečine in okorelost mišic.

Simptomi so tako obsežni in raznoliki, ker ščitnični hormoni vplivajo na (skoraj) vsako celico v telesu. Uravnavajo presnovo, delovanje 🧠, prebavila, srčno-žilni sistem, metabolizem kosti, proizvodnjo rdečih krvnih celic, delovanje jeter in žolčnika, proizvodnjo steroidnih hormonov (testosteron, estrogen, progesteron…), presnovo glukoze in lipidov ter telesno temperaturo. Karkoli se spomniš, ščitnica je zraven.

Če je srce črpalka, možgani kontrolni center, je ščitnica “gas-pedal”, ki poganja motor, da avto sploh gre. Ko odpove, razpade celoten sistem.

Hipotiroidizem in Hashimoto

Zdravljenje hipotiroidizma – premalo delujoča ščitnica, je standardizirano in osredotočeno na nadomeščanje manjkajočih hormonov.

Pristop je večkrat neuspešen, posebej, če ima težava avtoimuni vzrok, npr. Hashimotova bolezen. Globalo je pojavnost pri odraslih 7,5%, s 17,5% pri ženskah in 6,0% pri moških. Predstavlja najpogostejšo obliko okvare ščitnice. Bolezensko stanje, pri katerem imunski sistem napada ščitnično tkivo, kar vodi do zmanjšanja proizvodnje ščitničnih hormonov.

Standardno zdravljenje vključuje sintetičen hormon – levotiroksin, ki naslovi samo simptome.

Najpomembnejša stvar, ki je ne veš o hipotiroidizmu

Večina bolnikov s hipotiroidizmom ima protitelesa proti ščitnici. Po nekaterih podatkih je takih do 90%. Pokazatelj avtoimunskega procesa ostane pogosto nerazložen bolniku. Zakaj? Ker terapiramo simptome, usmerjene v nadomestitev hormonov in tukaj so stvari jasne.

Čeprav pomembno, je zdravljenje večkrat nezadostno. Pacient pa pogosto obupan, ker mu ni jasno – zakaj ni želene spremembe.

Alopatska medicina avtoimunskih bolezni pogosto ne obravnava učinkovito. Kadar je hudo, z imunosupresivi blažimo dodatne simptome. Negativni učinki dolgotrajne uporabe so dobro znani. Na koncu stojiš pred dilemo, ali plusi pretehtajo minuse.

(Ne)učinkovita terapija in spregledani vzrok

Standardna oskrba bolnikov s Hashimotom je čakanje, da poškodba ščitnice dovolj napreduje. Šele ko raven hormonov pade pod točko, ko vzdrževanje ravnovesja ni več možno in postanejo simptomi vidni, začneš terapijo.

Na tej točki pogosto nimaš več samo ene težave. Zakaj? Nesreča redko pride sama. Vse nove simptome zdravimo enako – simptomatsko. Depresija in inzulinska rezistenca (prediabetes), pogosto pridružena problema, obravnavamo kot ločeni enoti z ločeno terapijo. Pomeni še več zdravil, še več komplikacij in še manj zdravja.

Dejstvo – če osnovni vzrok ni obravnavan, zdravljenje dolgoročno ne more biti učinkovito. Podobno kot bi reševal potapljajoči čoln tako, da iz njega črpaš vodo brez popravila luknje, kjer voda vdira.

Hashimotova bolezen je lahko del širšega “poliendokrinega avtoimunskega vzorca”. Bolniki imajo protitelesa tudi proti drugim tkivom ali encimom, kar vodi v dodatne zdravstvene težave. Razumevanje, da hipotiroidizem predstavlja le del zgodbe, je ključno za ustrezno obravnavo in zdravljenje.

Kako naprej?

Osebe s hipotiroidizmom morajo razumeti, da težava ni nujno v ščitnici, ampak obrambnih celicah (levkocitih), ki napadajo organ.

Ko sistem enkrat začne uničevati lastno telo, lahko prizadene katerikoli organ ali sistem. Pomeni, da zdravljenje usmeriš ne le na ščitnico, ampak celoten imunski sistem. In, ker je vnetje ključen mehanizem ki poganja kolesje, tu začneš.

Strankam pomagam razumeti proces, kaj se v telesu sploh dogaja. Poiščeva manjkajoče informacije. Preden iščeš rešitev, je potrebno razumeti vzrok.

Individualiziran pristop je smiseln, kadar želiš telesu najboljše. Zakaj? Vsak je drugačen. Terapije ni smiselno osredotočiti samo na simptome, ampak spodbuditev sprememb življenjskega sloga, prehrane in vključitev prehranskih dodatkov, ki pomagajo uravnavati imunski sistem in spodbuditi celostno zdravje.

Katero pot ubereš, je osebna odločitev, katere posledice nosiš sam. Dobre in slabe. Uspešno!

Viri

Chaker, L., Bianco, A. C., Jonklaas, J., & Peeters, R. P. (2017). Hypothyroidism. The Lancet, 390(10101), 1550-1562. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(17)30703-1

Caturegli, P., De Remigis, A., & Rose, N. R. (2014). Hashimoto thyroiditis: Clinical and diagnostic criteria. Autoimmunity Reviews, 13(4-5), 391-397. https://doi.org/10.1016/j.autrev.2014.01.007

Effraimidis, G., & Wiersinga, W. M. (2014). Mechanisms in endocrinology: Autoimmune thyroid disease: Old and new players. European Journal of Endocrinology, 170(6), R241-R252. https://doi.org/10.1530/EJE-14-0047

Fröhlich, E., & Wahl, R. (2017). Thyroid Autoimmunity: Role of Anti-thyroid Antibodies in Thyroid and Extra-Thyroidal Diseases. Frontiers in immunology, 8, 521. https://doi.org/10.3389/fimmu.2017.00521

McAninch, E. A., & Bianco, A. C. (2016). The history and future of treatment of hypothyroidism. Annals of Internal Medicine, 164(1), 50-56. https://doi.org/10.7326/M15-1799

Ruggeri, R. M., Vicchio, T. M., Cristani, M., Certo, R., Caccamo, D., Alibrandi, A., … & Campennì, A. (2016). Oxidative Stress and Advanced Glycation End Products in Hashimoto’s Thyroiditis. Thyroid, 26(4), 504-511. https://doi.org/10.1089/thy.2015.0424