Jod, estrogen in Hashimoto: kakšna je povezava?

Čas branja: 4 minute ::

Jod je ključnega pomena za pravilno delovanje ščitnice, ki igra vlogo pri uravnavanju presnove in hormonov, vključno z estrogenom.

Pomanjkanje ali presežek lahko povzroči številne zdravstvene težave, zato je razumevanje bistveno.

Vloga v presnovi estrogena

Jod je bistven za sintezo ščitničnih hormonov (T3 in T4), ki uravnavajo presnovo, vključno s presnovo estrogena. Optimalno delovanje podpira razgradnjo estrogena v jetrih.

Pomanjkanje vodi do hipotiroidizma, kar pomeni zmanjšano proizvodnjo ščitničnih hormonov. Posledično se upočasni metabolizem, vključno s presnovo estrogena, kar povzroči kopičenje v telesu. To prispeva k estrogenski dominanci, ki je povezana s povečanim tveganjem za razvoj hormonskih motenj in bolezni, kot so rak dojke, fibrocistične dojke in neplodnost.

Estrogenska dominanca poveča tveganje za razvoj Hashimotovega tiroiditisa. Estrogen vpliva na imunski sistem in sproži vnetne in avtoimunske reakcije, kar je značilno za Hashimotov tiroiditis. Raziskave so pokazale, da višje ravni estrogena povečujejo prisotnost protiteles proti tiroidni peroksidazi (TPOAb), kar prispeva k razvoju avtoimunske bolezni ščitnice (10).

Poleg tega pomanjkanje in posledična disfunkcija ščitnice vplivata na menstrualni ciklus, kar vodi do nerednih menstruacij ali amenoreje. Zadostna raven prispeva k pravilnemu delovanju reproduktivnega sistema, saj podpira sintezo in regulacijo hormonov (npr. estrogen, progesteron in testosteron), ključni za plodnost in normalno delovanje jajčnikov.

Ustrezno uživanje skozi prehrano ali prehranska dopolnila pomaga preprečiti hormonske neravnovesja, izboljša delovanje ščitnice in ⬇️ tveganje za razvoj bolezni, povezanih s presežkom estrogena.

Priporočena dnevna doza

Za odrasle je priporočen dnevni vnos joda 150 mikrogramov (μg). Nosečnice naj zaužijejo 220-250 μg, med dojenjem pa se priporoča 250-290 μg na dan. Doze, ki presegajo 1100 μg na dan, lahko povzročijo zaplete, vključno s ščitničnimi motnjami (1, 2).

Kot zanimivost – povprečen vnos pri veganih je le 43 µg/L, kar kaže na pomanjkanje (6). Prav tako imajo vegetarijanci zaradi višjega vnosa procesirane hrane, večje tveganje nezadostnega vnosa (7, 8).

Ženske so zaradi družbenih in kulturnih vzrokov nadpovprečno izpostavljene tveganju pomanjkanja. V številnih kulturah in družbah imajo večjo verjetnost, da se držijo dietnih omejitev, kot vegetarijanstvo, veganstvo ali pa “zdrav način življenja”, kar prispeva k zmanjšanemu vnosu.

Nosečnice in doječe matere so v večjem tveganju za pomanjkanje zaradi višjih potrebe po mineralu za razvoj ploda in proizvodnjo mleka (9).

Avtoimune bolezni ščitnice in jod

Novejše raziskave kažejo, da predhodno pomanjkanje joda, ne pa presežek, vodi v avtoimune bolezni ščitnice.

Nezadosten vnos aktivira kompenzacijske mehanizme, ki povečajo proizvodnjo ščitničnega stimulirajočega hormona (TSH), kar vodi do poškodbe ščitnice in povečane imunološke aktivnosti proti ščitničnim antigenom. To stanje pogosto vodi do avtoimunih bolezni, kot je Hashimotov tiroiditis (3, 4).

Pomanjkanje lahko povzroči povečane ravni TSH, kar vodi v hiperplazijo ščitnice in golšo. V takih primerih je ščitnica bolj dovzetna za poškodbe. Ob ponovnem hitrem povečanju vnosa v populacijah z večjim primanjkljajem minerala je opaziti višje stopnje avtoimunskih bolezni ščitnice (4).

Holistično upravljanje zdravja

Uravnotežen vnos je ključen za zdravje ščitnice in hormonsko ravnovesje.

Priporočljivo je redno spremljati raven ter postopno prilagoditi prehranske navade. Kar vključuje zadosten vnos izogibanje pretiravanju, da se preprečijo tako pomanjkanje kot presežek.

Nasveti za ženske (in moške):

• Spremljati raven joda v hrani. Pogled na jedilnik da hitro odgovor. Zelo verjetno imaš premalo.
• Uživajte živila bogata z jodom, kot so morske alge, ribe, jodirana sol (ne, ne boš umrl, če uživaš jodirano Piransko sol) in jajca.
• Upoštevaj izgube ob znojenju: voda ne pokrije elektrolitov, rabiš več, npr. jodirano sol.
• Stara modrost: izogibaj se pretiranemu uživanju procesirane hrane.
• Posveti pozornost simptomom, kot so utrujenost in nihanje teže. Ignoriranje ne reši problema, samo poglobi težavo.
• Po potrebi poišči pomoč, npr. prehranski terapevt za prilagojene nasvete.

F I N 🎬

Jod igra ključno vlogo pri hormonskem zdravju, zlasti delovanju ščitnice in presnovi estrogena.

Pravilno delovanje ščitnice, ki je odvisno od ustreznega vnosa, podpira hormonsko ravnovesje in zmanjšuje tveganje za bolezni, kot so Hashimotov tiroiditis in estrogenska dominanca.

Polnovreden jedilnik , prehranski dodatki in življenjski slog so bistveni za ohranitev optimalnega zdravja in ugodnega hormonskega ravnovesja.

Zadosten vnos pomaga preprečiti zaplete, ki lahko izhajajo tako iz pomanjkanja kot presežka, in prispeva k boljšemu počutju in zdravju žensk. Amen.

Viri:

1. Zimmermann, M. B., & Boelaert, K. (2015). Iodine deficiency and thyroid disorders. The Lancet Diabetes & Endocrinology, 3(4), 286-295.
2. Eastman, C. J., & Zimmermann, M. B. (2014). The Iodine Deficiency Disorders. Thyroid Disease Manager.
3. Flechas, J. D. (2013). Autoimmune Thyroiditis and Iodine Therapy. Journal of Restorative Medicine, 2(1), 54-59.
4. Zimmermann, M. B., Moretti, D., Chaouki, N., & Torresani, T. (2003). Introduction of iodized salt to severely iodine-deficient children does not provoke thyroid autoimmunity: a one-year prospective trial in northern Morocco. Thyroid, 13(2), 199-203.
5. Lewis, P. J. (2016). Iodine deficiency, not excess, is the cause of autoimmune thyroid disease. The BMJ.
6. Eveleigh, E. R., Coneyworth, L. J., Avery, A., & Welham, S. J. M. (2020). Vegans, vegetarians, and omnivores: How does dietary choice influence iodine intake? Nutrients, 12(6), 1606. https://doi.org/10.3390/nu12061606
7. Gjengedal, E. L. F., Pettersen, K. B., & Henjum, S. (2020). Vegans, vegetarians and pescatarians are at risk of iodine deficiency in Norway. Nutrients, 12(11), 3555. https://doi.org/10.3390/nu12113555
8. Wawschinek, O., Eber, O., Petek, W., & Wakonig, P. (1985). Increased risk of iodine deficiency with vegetarian nutrition. British Journal of Nutrition, 81(1), 3.
9. Zimmermann M. B. (2012). The effects of iodine deficiency in pregnancy and infancy. Paediatric and perinatal epidemiology, 26 Suppl 1, 108–117. https://doi.org/10.1111/j.1365-3016.2012.01275.x
10. Arduc, A., Aycicek Dogan, B., Bilmez, S., Imga Nasiroglu, N., Tuna, M. M., Isik, S., Berker, D., & Guler, S. (2015). High prevalence of Hashimoto’s thyroiditis in patients with polycystic ovary syndrome: does the imbalance between estradiol and progesterone play a role?. Endocrine research, 40(4), 204–210. https://doi.org/10.3109/07435800.2015.1015730