Omega-6 linolna kislina: Maščoba, ki uniči mitohondrij in zdravje
Čas branja: 3 minute ::
Uživaš “zdrave” maščobe? Priden in slediš smernicam? Verjameš v moč nenasičenih maščob? Skratka, Omega-6 je zakon! Ampak! → drobni tisk → Zgodba o uspehu ima temno plat.
in če te zanimajo širši negativni učinki povečanega vnosa omega-6 maščob, predlagam še branje: Rastlinska olja – krasni Novi Svet.
Kar misliš, da je rešitev, predstavlja problem. Velik problem. Koristno v majhnih količinah, v visokih odmerkih doseže nasproten učinek. Namesto zdravja pospeši nastanek kroničnih bolezni. In če pogledaš okoli, nam gre “dobro” – v Sloveniji 7 od 10 odraslih trpi za vsaj eno kronično boleznijo, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, debelost, rak, duševne motnje in artritis [1].
Mitohondrij – celična elektrarna na udaru
Omega 6 linolna kislina škodi tam, kjer najbolj boli – v mitohondrijih.
Celice so kot majhne tovarne, mitohondriji pa njihovi generatorji ⚡️, potrebni za izvajanje večine življenjsko pomembnih procesov. Glavni “pogonski sklop” pa je kardiolipin, posebna maščoba v membrani organela [2].
Težava je, da kardiolipin deluje kot magnet za omega-6 maščobne kisline, zlasti linolno kislino (LA). Do neke mere je sestavni del. Ko se LA vgradi v kardiolipin, postane ta bolj dovzeten za oksidacijo zaradi lege v notranji membrani, tik ob dihalni verigi. Tu se kisik in glukoza uporabljata za proizvodnjo ATP, osnovnega vira energije za celice. Zaradi stalnega nastajanja reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS) med delovanjem dihalne verige je kardiolipin z vgrajeno LA neprestano izpostavljen oksidativnemu stresu.
Čeprav so radikali neizogiben del celičnega metabolizma, lahko njihovo prekomerno kopičenje ob šibkih obrambnih mehanizmih telesa (pri mnogih pravilo) vodi do oksidativnih poškodb kardiolipina. To ovira delovanje dihalne verige, zmanjša proizvodnjo ATP, sproži sproščanje citokroma c in vodi do celične smrti. Ko linolno kislino napadejo prosti radikali, se sproži verižna reakcija peroksidacije lipidov, ki povzroči obsežno škodo.
Posledice mitohondrijskega kaosa so resne: poškodovana membrana, motnje v sintezi ATP, začaran krog oksidativnega stresa in sprožitev programirane celične smrti. Kronična peroksidacija kardiolipina pospešuje staranje tkiv in razvoj kroničnih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, nevrodegenerativne motnje in sladkorna bolezen tipa 2 [4].
Glede na izkušnje dela s strankami lahko potrdim, da sprememba (prehranskih) navad prinese opazne izboljšave – večjo vitalnost, boljšo koncentracijo in splošen dvig energije. Ključ je v zmanjšanju vnosa predelanih živil, bogatih z omega-6, ter izbiri kakovostnejših sestavin obroka.
Povrh vsega raziskave kažejo, da visok vnos omega-6 maščob poveča tudi tveganje za debelost [5]. Te maščobe torej ne le uničujejo celice, ampak tudi redijo! So osrednji, a pogosto spregledan dejavnik v razvoju debelosti.
Amapk: ne obupaj! Nisi obsojen na propad. Vsaj ne tako hitro. Čeprav je staranje in slabša presnova del staranja, lahko s spremembami bolje zaščititiš mitohondrije, pomagaš izboljšati presnovo in s tem neposredno zdravje:
- Zmanjšaj vnos omega-6 maščob (koruzno, sončnično, sojino olje). Tako rešiš >80% problema.
- Izberi boljšo maščobo (olivno, maslo, ghee, …).
- Uživaj omega-3 maščobe v fizioloških odmerkih iz polnovrednih virov (morska hrana, kakovostno meso …), ne pa v obliki prehranskih dopolnil. Visok vnos omega-3 maščob namreč ni rešitev in predstavlja svojevrstna tveganja.
- Povečaj vnos antioksidantov, kar rešiš z boljšim jedilnikom. Predvsem vitamin E. Ne pretiravaj.
- Okrepi delovanje telesnih antioksidativnih sistemov, kot so superoksid dismutaza, katalaza in glutation. Tvoji ključni zaščitniki.
Pot je lahko dolga, a temelji so vedno enaki – zdrav življenjski slog, ki vključuje vse, kar izboljša počutje in regeneracijo.
Študije celo kažejo, da je za zaščito mitohondrijev bolj učinkovito zmanjšati vnos omega-6 kot povečati vnos omega-3 maščob. Ne nasedaj marketingu, ki prepričuje, da rabiš več omega-6 maščob ali megadoze omega-3 ribjega olja.
Poseben primer je olje jeter polenovke, o katerem več kdaj drugič. Za zdaj le toliko – njegov edinstven maščobni profil ga loči od ostalih ribljih in omega-3 olj.
Torej, namesto predelane hrane, polne omega-6 maščob, izberi alternativo in celicam podari malo več ljubezni. Telo bo hvaležno in vrnilo v obliki več energije!
Viri
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2020. https://www.nijz.si/sl/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2020
- Paradies, G., Paradies, V., De Benedictis, V., Ruggiero, F. M., & Petrosillo, G. (2014). Functional role of cardiolipin in mitochondrial bioenergetics. Biochimica et Biophysica Acta (BBA) – Bioenergetics, 1837(4), 408-417. https://doi.org/10.1016/j.bbabio.2013.10.006
- Mayr, J. A. (2015). Lipid metabolism in mitochondrial membranes. Journal of Inherited Metabolic Disease, 38(1), 137-144. https://doi.org/10.1007/s10545-014-9748-x
- Chicco, A. J., & Sparagna, G. C. (2007). Role of cardiolipin alterations in mitochondrial dysfunction and disease. American Journal of Physiology-Cell Physiology, 292(1), C33-C44. https://doi.org/10.1152/ajpcell.00243.2006
- Simopoulos, A. P. (2016). An increase in the omega-6/omega-3 fatty acid ratio increases the risk for obesity. Nutrients, 8(3), 128. https://doi.org/10.3390/nu8030128
