Stres – kako v kaosu ostati miren?
Čas branja: 5 minut ::
Ne ubije nas stres, ampak naš odziv.
Hans Selye
Rad pišem. Ko je čas in volja. Še posebej stvari, ki jih dnevno opaziš. Sodobna družba je neskončen vir inspiracije in frustracije. In če rabiš več, potem preberi – 5 načinov kako stres uniči ščitnico.
Leta 2015 je raziskava Ameriškega psihološkega združenja pokazala, da 24 % odraslih v doživlja izjemen stres. Če sodim okolje kot merilo, skromna ocena. Raven stresa z leti raste. Glavni viri so običajno finance, delo, družinske obveznosti in osebne zdravstvene težave. Klasika.
Večina je dnevno izpostavljenih, tudi če ne doživljajo večjih stresnih dogodkov, kot so izguba službe, resne zdravstvene težave ali smrt v družini. Taka je realnost sodobnega življenja, ki hitro poruši zdrave navade in cilje, če nisi pozoren.
Obvladovanje je ključno za ohranjanje dobrega počutja in dolgoročnega zdravja. Čeprav se zdi, da je neizogiben del sodobnega življenja, obstajajo načini, kako uspešno upravljati in zmanjšati negativne učinke.
Stres in posledice
Pogosto obravnavan kot psihološka težava, še zdaleč ni le v glavi. Kadarkoli nas preseneti kaos vsakdana – naj bo to zamujeni jutranji vlak ali skrb zaradi neplačanega računa – sprostimo presežek stresnih hormonov, med katerimi so kortizol, adrenalin in noradrenalin.
Odziv je namenjen pripravi telesa na soočenje z resnično ali namišljeno grožnjo. Težava nastane, ker se v sodobnem svetu večina ljudi neprestano sooča z “grožnjami”. Posledično postane odziv prehiter in neuravnotežen ter se praktično nikoli ne izklopi. 24/7 pripravljen na bitko.
Ne traja dolgo, da se koristno spremeni v škodljivo. Kronična izpostavljenost, imunski sistem postane naredi ⬇️ občutljiv na kortizol. Ker delno uravnava vnetje, zmanjšana občutljivost ⬆️ vnetni odziv in omogoči, da vnetje uide izpod nadzora.
Vnetje je predpogoj večine kroničnih bolezni. Noben sistem v telesu ne deluje, kot mora. Morda opaziš težave s spanjem, pogostejše prehlade ter izbruhe astme ali ekcema. Ali pa slabši nadzor čustev in nedelujoča pumpa? Kaj pa pomlad-poletje linija seksi novega lampeka? Vse cena, ki jo plačaš, če zanemariš osnovne potrebe telesa.
Kaj lahko narediš?
Dosti. Ali pa malo. Odvisno. Če nisi sposoben rečti “ne,” bo težko. Kljub temu obstaja upanje za vse, ki plavajo proti dnevnemu toku visokih doz kortizola.
Osnovni recept je enostaven. Vse, kar sprosti, nasmeji, povzroči, da za trenutek pozabiš svet okrog sebe, spodbuja regeneracijo in zdravje. Problem mnogih je, da zelo dobro ustvarjamo probleme, projeciramo dogodke v prihodnost in podredimo prioritete zahtevam družbe.
Vse lepo in prav, če si pripravljen sprejeti posledice. Kako je v resnici vemo – mučimo telo, do sesutja, nato pa v času bolniške najdemo prehodno katarzo, samo da kasneje nadaljujemo stari vzorec.
Ampak. Vsak ima korist, če kdaj pa kdaj uporabi pripravljen arzenal sprostitvenih tehnik.
Izbereš lahko med številnimi in izbereš tiste, ki ustrezajo. Namen je enak – pomagati telesu pri soočanju s stresom tako, da sprožiš sprostitveni odziv telesa na sprostitev (angl. ” rest and digest”.
Sprostitev je protiutež stresu. Natančneje, je fizično stanje globokega počitka, ki spremeni fizične in čustvene odzive in prepreči škodljive učinke stresa. Enkrat aktiviran, dejansko spremeni izražanje genov, ki povečajo odpornost in posledično kakovost življenja.
Aktivacija SO (sprostitvenega odziva) je učinkovita terapevtska intervencija, ki preprečuje škodljive klinične učinke stresa pri motnjah, vključno s hipertenzijo, anksioznostjo, nespečnostjo in staranjem …
Praksa SO je poveča izražanje genov, povezanih z energetsko presnovo, delovanjem mitohondrijev, izločanjem inzulina in vzdrževanjem telomer ter zmanjšano izražanje genov, povezanih z vnetnim odzivom in potmi, povezanimi s stresom.”
Manoj et al. 2013
Prednosti sprostitve
Sprostitvene tehnike so uporabno orodje za spopadanje z dnevnimi izzivi, pa tudi za obvladovanje specifičnih zdravstvenih težav ali stresnih situacij.
Pomagajo pri zniževanju krvnega tlaka, lajšanju nespečnosti in blaženju simptomov depresije. Poleg tega zmanjšujejo raven stresnih hormonov, upočasnjujejo srčni utrip, izboljšujejo razpoloženje ter sproščajo mišično napetost in lajšajo bolečine. Skratka – obljubljena dežela.
Ozemljitev in učinek na raven stresnih hormonov. Earthing: Health Implications of Reconnecting the Human Body to the Earth’s Surface Electrons
Uporaba sprostitvenih tehnik je učinkovita tudi pri lajšanju simptomov, kot je slabost, in pri zmanjševanju bolečin, celo med porodom.
Doseganje stanja globoke sprostitve, v katerem je telo brez napetosti in um prost motečih ali negativnih misli, prinaša izjemne rezultate.
Poleg tega ima sprostitev številne druge pozitivne učinke:
✅ Krepitev imunskega sistema: Meditacija ima pomemben vpliv na imunske celice. Raziskave kažejo, da sprostitvene vaje spodbudijo delovanje naravnih celic ubijalk pri starejših, kar vodi do povečane odpornosti proti tumorjem in virusom.
✅ Izboljšanje plodnosti: zdi se neverjetno, ampak sproščene ženske večjo verjetnost zanositve v primerjavi s tistimi, ki so pod stresom. Kdo bi uganil?
✅ Zdravje srca: Redna sprostitev (enkrat ali dvakrat dnevno v obdobju treh mesecev) znatno zniža krvni tlak in psihološko stisko ter okrepi sposobnost obvladovanja stresa pri ljudeh s povečanim tveganjem za hipertenzijo.
✅ Duševno zdravje: zmanjšan psihološke stiske, depresije in anksioznosti.
manj snežink = boljša družba = vsi na boljšem
✅ Sindrom razdražljivega črevesja (SRČ): Pri ljudeh s SRČ, ki so dvakrat dnevno izvajali sprostitveno meditacijo, so se simptomi (vključno z napenjanjem, spahovanjem, drisko in zaprtjem) občutno izboljšali.
Primeri sprostitvenih tehnik:
- reden S E K S + orgazem
- joga
- avtogeni trening
- sprehod v naravi
- samo sedi 10 min in delaj NIČ, opazuj okolje, spremljaj – kako skisane možgane imaš od mobitela
- bosa hoja … po travi, kopalnica ne šteje
- kratek turbo spanec – 10-15 min max.
- ritmično gibanje (npr. zibanje …)
- glasba
- božanje živali (idealno ne grize)
- masaža
- nastavi telo več Soncu, pa glej, da te na zapeče kot čevap, ki je predolgo na žaru
- začni pisati dnevnik. Kičasto, ampak deluje
- butasti TikTok video, namenjen izključno smehu
- odrežeš čustvene vampirje in greš na pijačo s kolegom, katerega smisel dneva ni jamranje
- človeški stik. Hitro ugotoviš, da mobitel ni isto kot dotik kože
- namesto problema začni iskati rešitve
- …
Neskončen seznam, isto bistvo. Saj razumeš, kaj želim povedati. Poskusi. Delaj napake. Uči se na poti.
… predvsem pa pomni – hitro mine. Poskusi živeti in ne samo obstajati.
Viri
American Psychological Association. (2015). Stress in America: Paying with our health. https://www.apa.org/news/press/releases/stress/2014/stress-report.pdf
Brosschot, J. F., Verkuil, B., & Thayer, J. F. (2018). Generalized unsafety theory of stress: Unsafe environments and conditions, and the default stress response. International Journal of Environmental Research and Public Health, 15(3), 464. https://doi.org/10.3390/ijerph15030464
Chevalier, G., Sinatra, S. T., Oschman, J. L., Sokal, K., & Sokal, P. (2012). Earthing: Health implications of reconnecting the human body to the Earth’s surface electrons. Journal of Environmental and Public Health, 2012, 291541. https://doi.org/10.1155/2012/291541
McEwen, B. S. (2017). Neurobiological and systemic effects of chronic stress. Chronic Stress, 1, 2470547017692328. https://doi.org/10.1177/2470547017692328
Sapolsky, R. M. (2004). Why zebras don’t get ulcers: The acclaimed guide to stress, stress-related diseases, and coping (3rd ed.). Henry Holt and Company.
