Kaj pravi ChatGPT4o o adjuvansih v cepivih?
Branje: 2 minuti //
Dolgotrajna prisotnost aluminija v telesu po cepljenju postavlja pod vprašaj prejšnje trditve o njegovi hitri izločitvi. Pomanjkljivosti obstoječih raziskav kažejo na nujnost novih študij, ki bodo zajele dolgoročne učinke aluminijevih adjuvansov na telo.
Raziskava kaže, da aluminij v cepivih ni hitro izločen iz telesa, kot so sprva trdile prejšnje študije. Te raziskave so uporabljale nepopolne modele, ki niso upoštevale pomembnih dejavnikov, kot so:
- nerazvitost ledvic pri dojenčkih, kar vpliva na izločanje aluminija,
- nezrelost krvno-možganske pregrade, ki poveča tveganje za prehajanje aluminija v možgane,
- napačne predpostavke o tem, koliko aluminija iz cepiv telo absorbira in kako hitro se ga znebi.
Rezultati so pokazali, da aluminij ni hitro izločen iz telesa, saj je izločanje aluminija skozi urin predstavljalo le 6 % za aluminijev hidroksid in 22 % za aluminijev fosfat, kar je nezdružljivo s hitrim izločanjem aluminija iz cepiv. (Flarend et al., 1997)
Flarendova študija (1997) je pokazala, da se aluminij ne izloča hitro, saj se je po 28 dneh v urinu izločilo le majhen delež.
Dve teoretični študiji (Keith et al., 2002 in Mitkus et al., 2011) sta uporabljali napačne ocene glede absorpcije aluminija in nista upoštevali dolgoročnih učinkov ter bioloških razlik med peroralnim in injiciranim aluminijem.
Na podlagi ugotovitev je potrebno izvesti nove, dolgoročne raziskave, ki bodo bolj natančno preučile, kako aluminij iz cepiv vpliva na telo, zlasti pri novorojenčkih in otrocih. To je pomembno za zagotavljanje varnosti cepiv, argument, katerega radi izpostavljamo kot paradnega konja “dejstev.”.
Za praktično uporabo to pomeni, da moramo pri presoji cepiv biti pozorni na posodobljene in dolgoročne raziskave, ki bodo vključevale vse ključne dejavnike, ki vplivajo na varnost aluminija.
*če sodim, kje smo začeli in kje smo, lahko trdim, da AI postaja uporaben tudi širši javnosti pri lažji interpretaciji oz tolmačenju pogosto (pre)zapletenih tem. Z izjemo ENEGA popravka, je besedilo napisano s pomočjo AI, katerega sem prepričan, lahko uporabi vsak kot orodje, orožje ali pa učinkovito sredstvo poneumljanja. Pot odločiš sam. Pogoj seveda, da razumemo pisati navodila – tema za kdaj drugič.
** naslov je namerno provokativen, da vznemiri občutljivejši del publike.
Flarend, R., Binz, C., Elmore, D., & Hem, S. L. (1997). A preliminary study of the dermal absorption of aluminum from antiperspirants using 26Al. Vaccine, 15(12-13), 1314-1318. https://doi.org/10.1016/S0264-410X(97)00041-2
Keith, L. S., Jones, D. E., & Chou, C. H. (2002). Aluminum toxicokinetics regarding infant diet and vaccinations. Vaccine, 20(Supplement 3), S13-S17. https://doi.org/10.1016/S0264-410X(02)00284-3
Masson, J. D., Crépeaux, G., Authier, F. J., & Exley, C. (2024). Toxicokinetics of aluminum-based adjuvants: Critique of current studies and proposal for new experimental approaches. Vaccine, 42(1), 123-130. https://doi.org/10.1016/j.vaccine.2023.09.045
Mitkus, R. J., King, D. B., Hess, M. A., Forshee, R. A., & Walderhaug, M. O. (2011). Updated aluminum pharmacokinetics following infant exposures through diet and vaccination. Vaccine, 29(51), 9538-9543. https://doi.org/10.1016/j.vaccine.2011.09.124
