Sladkor oz. glukoza je življenjsko pomembna. Dejstvo.
Kakorkoli govorijo, brez hitro umreš. Možgani, centralni živčni sistem, rdeče krvničke, ledvice, mrežnica – kadar ponujeno, prvo vzamejo sladkor.
Zakaj rabiš sladkor, ko si v stresu?
Telo ima vgrajen preživetveni mehanizem – beg ali boj. Ko te lovi medved, mobiliziraš vse, da uspešno pobegneš. Poudarjam – nekoč.
Če sodim danes, je večina lahka malica.
Naloga glukoze je hiter vir energije, ki omogoča eksplozivnost in moč.
Telo ima le dva vira – lastne zaloge ali hrana.
V primeru, da ne dobimo s hrano in moraš bežati po hribu gor, mobilizira adrenalin, kortizol, glukagon in druge hormone, ki dvignejo raven krvnega sladkorja.
Kratkoročna dobra strategija, ki v sodobni družbi ne deluje.
Naš problem je kroničen stres. Trajno aktiviran preživetveni mehanizem, ki izčrpa telo. Na račun zdravja.
Tukaj priskoči na pomoč glukoza. Klasičen Haribo (ja, Haribo) ali kocka sladkorja (ono ko daš v kavo), pomaga premostiti kratkoročen stres.
Kako? Telesu ponudi enostaven/hiter vir energije in sporoči, da mobilizacija lastnih zalog ni potrebna.
Vnos glukoze neposredno zniža raven kortizola in drugih hormonov, ki v sodobni družbi delajo nadure.
⬆️ Glukoze = ⬇️ Akuten stres = ⬇️ Stresa
Zakaj misliš, da v stresu iščemo sladko? Telo išče hiter vir energije.
To pomeni, da je sladkor koristen?
Ja in ne. Če si v pi***, je odgovor ne, če si zdrav, je odgovor ja.
Kaj pa sladkorna bolezen (tip 2)?
Je presnovna motnja. Telo ni sposobno presnavljati glukoze.
Vzrok: pomanjkanje vitaminov in mineralov, ščitnica, kroničen stres (ironično), pomanjkanje spanca, umetna svetloba, rastlinska olja… ki vodijo v inzulinsko rezistenco. Dolga zgodba.
Kaj pa debelost?
V nasprotju z javnim zdravstvom in splošnim mnenjem, sladkor ne redi. Kadar je telo zdravo, nasprotno, pospešuje presnovo in pomaga hujšati. Kaj?! Sicer tema za kdaj drugič, ampak ja.
Edina težava? Skoraj 90% odraslih ima presnovne motnje. Verjetno tudi ti.
To pomeni, da lahko jem neomejeno sladkega?
Če si tako razumel sporočilo, preberi še enkrat.
Če tudi drugič prideš do enakega zaključka, ti ni pomoči.