70 % manj srčnih infarktov: enostaven ukrep, ki lahko spremeni vse

• Raziskava iz leta 1994 je pokazala 70% zmanjšanje ponovnih srčnih infarktov pri spremembi prehrane
• Semenska olja, bogata z linolno kislino, povzročajo oksidacijo LDL holesterola
• Znanstveniki že od leta 1961 poznajo povezavo med linolno kislino in aterosklerotičnimi plaki
• Odstranitev semenskih olj iz prehrane lahko izboljša zdravje srca in splošno počutje

Srčno-žilne bolezni kljub napredku medicine, predstavljajo 38 % vseh smrti v Sloveniji letno. Več kot petina slovenske populacije v starosti od 35 do 70 let je visokoogrožena za nastanek boelzni ožilja.

Predstavljaj si, da s preprosto spremembo v kuhinji zmanjšaš tveganje srčno-žilnih bolezni za kar 70%. Zveni neverjetno, vendar raziskave kažejo točno to.

V svetu zdravstvenih priporočil, kjer se smernice neprestano spreminjajo, je raziskava iz leta 1994 pod vodstvom dr. Michela de Lorgerila pokazala izjemen rezultat – 70% zmanjšanje ponovnih srčnih infarktov s spremembo prehrane. Odkritje bi moralo spremeniti vse zdravstvene smernice, vendar se to ni zgodilo.

De Lorgeril je v svoji študiji ugotovil, da je do izboljšanja prišlo zaradi “nižjega vnosa linolne kisline, ki se zlahka oksidira v lipoproteinih nizke gostote.” Prevedeno v preprost jezik: semenska olja (sončnično, sojino, koruzno, repično), ki so polna linolne kisline in jih že desetletja oglašujejo kot “zdrava za srce”, v resnici povzročajo škodljivo spremembo holesterola v krvi. Ko se holesterol na ta način spremeni (oksidira), začne ustvarjati obloge v arterijah. Proces je osnova za razvoj srčno-žilnih bolezni.

Kaj so semenska olja?

Semenska olja so vsa, katera pridobivamo neposredno iz semen rastlin, kot so sončnična, sojina, koruzna, repična, sezamova, grozdnih pečk in črne kumine. Vsebujejo visoke količine posebnih maščob, imenovanih večkratnenasičene maščobne kisline (PUFA / VNMK), predvsem linolne kisline, ki spada med omega-6 maščobe. Čeprav jih zdravstvene organizacije že desetletja priporočajo kot del zdrave prehrane, vse več raziskav kaže, da imajo škodljiv vpliv na zdravje.

Znanstveni dokazi o problematičnosti obstajajo že desetletja. Tucker Goodrich, samostojni in neodvisni hobi raziskovalec, ki je pot začel po lastni zdravstveni krizi pri 38 letih, poudarja, da znanost že od leta 1961 pozna resnico. Takrat sta raziskovalca Gresham in Howard zapisala:

“Ta rezultat bi podprl tezo, da je linolna kislina bistvena za nastanek aterosklerotičnih plakov.”

Zanimivo je, da so le tri mesece pred to ugotovitvijo zdravstvene organizacije začele Američanom priporočati več semenskih olj namesto masla in drugih živalskih maščob.

Še bolj pomenljivo je pričevanje dr. Paula Whitea, kardiologa predsednika Eisenhowerja, ki je že leta 1956 opozarjal:

“Svojo kardiološko prakso sem začel leta 1921 in srčnega infarkta nisem videl do leta 1928. Pred 1920, ko so bile maščobe maslo in svinjska mast, bi nam koristila takšna prehrana iz časov, ko še nihče ni slišal za koruzno olje.”

Kljub tem dokazom se priporočila za uživanje semenskih olj nadaljujejo iz več razlogov.

• Farmacevtska industrija ima velike finančne koristi od ohranjanja teorije o škodljivosti holesterola, saj zdravila za njegovo zniževanje (statini) prinašajo milijarde dolarjev dobička letno.
• Prehranska industrija prav tako uporablja semenska olja kot ključno sestavino skoraj vseh predelanih živil zaradi njihove nizke cene in dolge obstojnosti.
• Sprememba priporočil bi zahtevala preoblikovanje celotne industrije. Ne nazadnje, zdravstvene ustanove težko priznajo napake, saj bi to lahko zmanjšalo zaupanje javnosti. Kot je dejal fizik Max Planck: “Nova znanstvena resnica ne zmaga tako, da prepriča svoje nasprotnike, ampak zato, ker njeni nasprotniki na neki točki umrejo.” Več lahko preberš tu: Kdo je dober strokovnjak? 8 nasvetov za lažjo odločitev komu zaupati

Kako linolna kislina škodi našemu srcu?

Znanstveniki so odkrili dva glavna mehanizma:

1. Prvi je oksidacija LDL holesterola. Predstavljajte si holesterol kot tovornjak, ki po telesu prevaža maščobe. Ko ta tovornjak (LDL holesterol) vsebuje veliko linolne kisline, postane nestabilen in hitro “zarjavi” (oksidira). Naš imunski sistem prepozna te “zarjavele tovornjake” kot nevarnost in jih poskuša odstraniti. Pri tem nastanejo vnetja in obloge v arterijah. Felton je leta 1994 dokazal, da “večja kot je vsebnost linolne kisline v krvi, več je najdemo tudi v arterijskih oblogah,” kar jasno kaže, da vnos te maščobe neposredno vpliva na nastanek srčnih bolezni.
2. Drugi mehanizem je povezan z delovanjem naših celičnih elektrarn. Naše celice vsebujejo male elektrarne, imenovane mitohondriji, ki proizvajajo energijo za delovanje telesa. Linolna kislina se vgradi v membrane elektrarn in jih naredi ranljivejše. Ko do poškodb pride, se proizvodnja energije zmanjša za do 70%, kar je posebej nevarno za srčne celice, ki potrebujejo veliko energije za nenehno črpanje krvi. Biokemik Ray Peat je v svojih raziskavah pokazal, da nestabilne maščobe iz semenskih olj povzročajo verižne reakcije poškodb celičnih membran, zmanjšujejo proizvodnjo energije v celicah, zavirajo delovanje ščitničnih hormonov in spodbujajo vnetje v telesu – vključno srčna mišičnina.

Posebej zaskrbljujoče je, da so številne raziskave, ki so poskušale dokazati koristnost semenskih olj za srce, dale nasprotne rezultate. Robert Malone in Goodrich opozarjata na presenetljivo dejstvo, da so bili ti rezultati pogosto prikriti ali ignorirani.

Prikrivanje neprijetnih dejstev

Študija Rose iz leta 1965 je pokazala več smrti v skupini, ki je uživala koruzno olje. Zanimivo je, da je skupina z dvojnim deležem kadilcev imela boljše rezultate kot skupina, ki je uživala semenska olja.

Podobno je Minnesotška koronarna študija (MCE) pokazala, da ljudje, ki so jedli več koruznega olja, umirajo hitreje, zlasti ko je znižalo holesterol. Namesto objave rezultatov, so jih skrili za 16 let. Ko so glavnega raziskovalca vprašali, zakaj, je odgovoril: “Bili smo razočarani nad izidom.” Šele leta 2016, 46 let po koncu eksperimenta, je Ramsden razkril popolne rezultate, a takrat so semenska olja že postala standardno priporočilo v prehranskih smernicah.

Kako naprej?

Kaj lahko torej storimo za zaščito našega srca? Znanstveni dokazi kažejo, da zmanjšanje vnosa linolne kisline iz semenskih olj lahko bistveno zmanjša tveganje za srčne bolezni. Začnite tako, da pregledate sestavine živil v vaši shrambi. Bodite pozorni, kolikokrat najdete “rastlinsko olje”, “sončnično olje” ali “koruzno olje” med sestavinami. Vsa ta olja vsebujejo linolno kislino, ki povzroča srčne bolezni, a prehranska industrija jih še vedno promovira kot zdrave izbire.

Naslednji korak je zamenjava semenskih olj s tradicionalnimi maščobami, kot so maslo, kokosovo olje, olivno olje in živalske maščobe (odvisno od načina vzreje). Te maščobe so stabilnejše in ne povzročajo oksidacije LDL holesterola v takšni meri kot semenska olja. Poleg tega se izogibajte predelanim živilom, ki skoraj vedno vsebujejo semenska olja kot osnovno sestavino.

Osebne izkušnje in zgodbe strank potrjujejo povezavo med semenskimi olji in vnetjem telesa. Čeprav organizem potrebuje čas, da zmanjša delež škodljivih maščob v tkivih (lahko traja leta za občutno razgradnjo), mnogi opazijo pozitivne učinke že po nekaj dneh/tednih zmanjšanega vnosa teh olj. Ti vključujejo zmanjšanje vnetij – bolečin, izboljšano energijo in boljše počutje.

Zamenjava semenskih olj s tradicionalnimi maščobami ni zgolj vrnitev k prehrani prednikov, temveč korak k obnovi mitohondrijskega zdravja in zmanjšanju oksidativnega stresa telesa. Sledenje znanstvenim dokazom namesto zastarelim dogmam bistveno zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni, ki ostajajo vodilni vzrok smrti v sodobnem svetu.

Kot je zapisal sv. Avguštin:

“Resnica je kot lev. Ni je treba braniti. Spusti jo na svobodo in se bo branila sama.”

Znanstveni dokazi o škodljivosti semenskih olj so jasni in prepričljivi. Čas je, da ukrepamo in bolje zaščitimo lastno zdravje z izbiro kakovostnih maščob, ki podpirajo delovanje telesa, namesto da ga ogrožajo.

• Leaf A. (1999). Dietary prevention of coronary heart disease: the Lyon Diet Heart Study. Circulation, 99(6), 733–735. https://doi.org/10.1161/01.cir.99.6.733
• De Lorgeril, M., et al. (1994). Mediterranean alpha-linolenic acid-rich diet in secondary prevention of coronary heart disease. The Lancet, 343(8911), 1454-1459.
• Gresham, G. A., & Howard, A. N. (1961). The independent production of atherosclerosis and thrombosis in the rat. British Journal of Experimental Pathology, 42, 395-402.
• Steinberg, D., et al. (1989). Beyond cholesterol: Modifications of low-density lipoprotein that increase its atherogenicity. New England Journal of Medicine, 320(14), 915-924.
• Felton, C. V., et al. (1994). Dietary polyunsaturated fatty acids and composition of human aortic plaques. The Lancet, 344(8931), 1195-1196.
• Ramsden, C. E., et al. (2016). Re-evaluation of the traditional diet-heart hypothesis: Analysis of recovered data from Minnesota Coronary Experiment (1968-73). BMJ, 353, i1246.
• Rose, G. A., et al. (1965). Corn oil in treatment of ischaemic heart disease. British Medical Journal, 1(5449), 1531-1533.
• Goodrich, T. (2017). “Omega-6 Fatty Acids and Cardiovascular Disease: The Linoleic Acid Problem.” Blog post dostopno na: https://yelling-stop.blogspot.com/2017/06/omega-6-fatty-acids-and-cardiovascular.html
• Goodrich, T. (2016). “The Cholesterol Myths: What Really Causes Heart Disease.” Blog post dostopno na: https://yelling-stop.blogspot.com/2016/02/the-cholesterol-myths-what-really.html
• Ahrens, E. H. (1976). The Management of Hyperlipidemia: Whether, Rather Than How. Annals of Internal Medicine, 85(1), 87–93. https://doi.org/10.7326/0003-4819-85-1-87
• Brown, M. S., & Goldstein, J. L. (1990). Scavenging for Receptors. Nature, 343(6258), 508–509. https://doi.org/10.1038/343508a0
• Campos, H., Khoo, C., & Sacks, F. M. (2005). Diurnal and acute patterns of postprandial apolipoprotein B-48 in VLDL, IDL, and LDL from normolipidemic humans. Atherosclerosis, 181(2), 345–351. https://doi.org/10.1016/j.atherosclerosis.2004.12.045
• Borén, J., et al. (2020). Low-Density Lipoproteins Cause Atherosclerotic Cardiovascular Disease: Pathophysiological, Genetic, and Therapeutic Insights: A Consensus Statement from the European Atherosclerosis Society Consensus Panel. European Heart Journal, 41(24), 2313–2330. https://doi.org/10.1093/eurheartj/ehz962